"Žalostno, a to je posledica dela v zadnjih desetih letih. Baza je premajhna, klubi imajo manj tekmovalcev kot nekoč, financiranje je na ramenih staršev oziroma odvisno od osebnih poznanstev s sponzorji, tudi mladi se ob teh zimah raje odločajo za druge športe," je razloge za usihanje slovenskih smučarskih talentov v pogovoru za MMC povzel Tone Vogrinec, dolga leta prvi mož slovenskega alpskega smučanja. Še eden od starost slovenskega smučanja Janez Šmitek o trenutnem stanju noče govoriti, njegov edini komentar je: "O mrtvih vse dobro."

Miha Oserban edini, ki res obeta
Negativne smernice bo težko ustaviti, meni Vogrinec: "Tudi če bi se po koncu sezone pri Smučarski zvezi usedli in naredili nov program z dolgoročnim časovnim horizontom – program bi moral obsegati tri olimpijske cikle, ne le enega – bi lahko ob res strokovnem pristopu pri smučarjih, ki so danes stari okrog 14 let, šele v kakšnih desetih letih lahko pričakovali rezultate. Kaj pa v tem času, kdo bo pokril to luknjo? Danes imamo še nekaj zelo kakovostnih smučarjev, a zadaj z izjemo Mihe Oserbana ni videti nikogar," pravi Vogrinec. A tudi 18-letnega Črnjana čaka zelo težko delo, preden se bo uveljavil v članski konkurenci.

Marovtova kalvarija
"Je talentiran, toda prav lahko se mu zgodi isto kot Tijanu Marovtu, ki je na slalomih svetovnega pokala nastopil 32-krat, a nikoli ni prišel v finale. Bil je vendarle najboljši slovenski slalomist, na sebi je imel veliko breme, s katerim ni enostavno stati na startu. Vedel je, da če gre na 'ziher', bo štiri sekunde zadaj, pa se je raje zagnal z vso silo in mu žal ni uspelo. Ni mu bilo lahko, v slovenski reprezentanci ni imel prave primerjave. Kakovost lahko narašča le s konkurenco znotraj ekipe. Nekoč je bilo v reprezentanci deset fantov, vsak trening je bil kot tekma, že v nogometu so se zaganjali za žogo, povsod je bila konkurenca. To dviguje kakovost."

Dobrodošel dogovor s smučišči, toda ...
Smučarska zveza Slovenije je pred kratkim v želji po izboljšanju treningov slovenskih alpskih smučarjev dosegla dogovor s številnimi slovenskimi smučišči (Kranjska Gora, Rogla, Golte, Kope ...), ki to sezono tekmovalcem omogočajo uporabo prog za njihov trening. Vogrinec se boji, da je to premalo. "Tekmovalci potrebujejo ledene in z vodo polite proge, dvomim pa, da jim smučišča to dovoljujejo, saj bi bila takšna snežna površina nevarna za rekreativne smučarje. Poleg tega mora biti trening končan do 9. ure, ko se smučišča odprejo za vse smučarje."

Kranjec želi svoje prve stopničke na domači tekmi
Čeprav je slovenska smučarska prihodnost zelo negotova, pa Pokal Vitranc na srečo ostaja zasidran v koledarju svetovnega pokala. Njegova vloga je neprecenljiva, zato organizatorji ne pravijo zaman, da gre za vrhunec zime, čeprav je seveda beli karavani vrhunec sezone predstavljalo svetovno prvenstvo v Saalbachu. Bo pa to zagotovo za Žana Kranjca pomemben vrhunec sezone. V Kranjski Gori je prvič nastopil leta 2011, na 23 nastopih (15 veleslalomov in 8 slalomov) še ni bil na zmagovalnem odru, najvišje je bil na četrtem mestu. Kranjec je v letošnji sezoni z 222 točkami četrti veleslalomist sezone svetovnega pokala, pred njim so Kristoffersen (279 točk), Steen Olsen (289) in vodilni Odermatt (360).

Tekma na soljeni progi?
"Žan je dovolj izkušen, da bo znal odmisliti pritisk domače tekme in izvleči največ. Zelo rad bi enkrat doživel uspeh pred domačimi gledalci. To sezono ima nekaj težav in dobrih občutkov s treninga ne zna vedno prenesti na tekmo, kjer predvsem v zgornjih delih prog izgublja preveč. Kakšnih čustev ob tem za zdaj ni pokazal, ampak zagotovo mu ni vseeno. Vprašanje je tudi, kakšne bodo ta konec tedna razmere po kar nekaj toplih dnevih. Če bodo posolili progo, mu to praviloma ni prinašalo dobrih rezultatov. Pogosto ima težave s prilagajanjem," nam je povedal strokovni komentator na TV Slovenija Matjaž Vrhovnik.

Zaloge sreče porabili že ob ženski tekmi
Potem ko je lani Pokal Vitranc zaradi pretoplega vremena odpadel, imajo organizatorji tudi letos nekaj težav, a izvedba tekme ni ogrožena. V sredo je večji del dneva deževalo. "Progo smo imeli že narejeno, najslabše bi bilo, da bi jo dež zmehčal, nato pa bi zapadel sneg in se s stroji ne bi smeli gibati po terenu, ker bi progo uničili. Vso zalogo sreče smo, kot kaže, porabili že januarja ob pripravi ženske tekme," se je včeraj dopoldne bal Janez Šmitek, ki s svojimi izkušnjami še vedno pomaga pri pripravi prog. Po ogledu terena je bil vendarle lahko boljše volje: "Stanje je presenetljivo dobro. Dež je zelo malo načel progo, le v zgornjih dveh ali treh centimetrih. V četrtek se bomo odločili, ali naj jo še enkrat polijemo. Glavnina končne priprave bo v petek. Na dan tekme bi lahko vrgli tudi sol, sploh v finalu. Trenutno sicer vreme bolje kaže bolje za slalom kot za veleslalom."

Štiri slovenske zmage v Kranjski Gori
Slovenski smučarji na Pokalu Vitranc niso bili na stopničkah od decembra 2001, zato se s še večjo nostalgijo spominjamo časov slovenskih zmag v Kranjski Gori. Ta je zlasti v 80. letih norela od navdušenja, ko je dvakrat zmagal Bojan Križaj, enkrat pa Rok Petrovič. V 90. letih je bil ljubljenec navijačev Jure Košir. Leta 1995 je bil na slalomu drugi (Alberto Tomba ga je prehitel za več kot sekundo), leta 1999 pa je uresničil veliko željo in na terenu, ki ga je presmučal vsaj tisočkrat, slavil eno od svojih treh zmag na tekmah svetovnega pokala. V tem stoletju je na podkorenski strmini le še Urošu Pavlovčič leta 2001 uspelo stopiti na zmagovalni oder.

Vse slovenske zmage na tekmah svetovnega pokala v Kranjski Gori (videoposnetke posameznih nastopov si lahko ogledate na tej povezavi):
20. 3. 1982, slalom:
1. Bojan Križaj
2. Ingemar Stenmark
2. Franz Gruber

21. 12. 1985, slalom:
1. Rok Petrovič
2. Jonass Nilsson
3. Thomas Stangassinger

20. 12. 1986, slalom
1. Bojan Križaj
2. Rok Petrovič
3. Ingemar Stenmark

6. 1. 1999, slalom
1. Jure Košir
2. Thomas Stangassinger
3. Benjamin Raich