Najboljši slovenski skakalec je moral namreč poleti dvakrat na operacijo gležnja. Po prvi, ki jo je imel aprila, se je z vrnitvijo na skakalnice prenaglil in že po prvih preizkusih je bilo jasno, da bo moral na nov poseg. Po drugi operaciji je bil med rehabilitacijo bolj previden, v zadnjem času, ko je bil tudi v Termah Čatež, pa je potekalo vse po načrtu, brez zapletov in zato upa, da bo kmalu lahko preizkusil stanje gležnja na skakalnici.

Želja je, da bi prve skoke v Beljaku opravil v kratkem: "V glavi imam, da bi lahko skakal že v tem tednu. V nedeljo gremo na priprave, v sredo se vrnemo, lahko pa se načrt spremeni, ker je potem v soboto državno prvenstvo, da ne bomo vsi hoteli na ne vem koliko koncev. Ne vem, upam, da bom lahko skakal že zdaj. Gibljivost je sicer tista, ki bo povedala, kdaj grem lahko na skakalnico. Tudi v Termah Čatež so bili z napredkom zadovoljni in tudi oni so računali, da bi lahko skočil okoli 10. oktobra."

Za takšno odsotnost imitacije uspešne
Zdaj je jasno brez pomena razglabljati o tem, a seveda mu je žal, da že po prvi operaciji rehabilitacija ni bila takšna kot zdaj. Če bi vedel, da se bo tako zakompliciralo, se verjetno sploh ne bi odločil za poseg: "V bistvu je bila to zastarana poškodba in bi enkrat v prihodnjih letih moral iti na operacijo. Če bi vedel, bi seveda reagiral drugače in predvsem ne bi tako hitro silil nazaj. Takšna poškodba se zgodi veliko ljudem. Do zdaj se je vsaka poškodba, ki sem jo imel, zelo hitro zacelila in pričakovali smo, da bo tudi tokrat šlo normalno. Če pride bakterija, pa je ne moreš preprečiti."

Kot pravi, je zdaj potrpežljiv, oziroma mora biti, saj časa za prevelika tveganja ni. Po prvi operaciji mu je gleženj zatekel, zdaj pa je, kot je že omenil, glavna ovira po takšni odsotnosti gibljivost poškodovanega sklepa: "Kar sem delal na treningih, na tleh, te imitacije, je bilo za tako dolgo odsotnost pravzaprav zelo dobro. Na skakalnici se hitro lahko vrne na stare tirnice. Zdaj je treba vse skupaj obremeniti, to prestati in videti, ali je gleženj pripravljen na obremenitve na skakalnici."

Nestrpen, a pripravljen počakati
"Zdaj nisem preskakoval ovir ali skakal v daljino, saj so povsod pristanki trdi. Nismo opravljali takšnih testov glede višine ali hitrosti odskoka. Bolj sem se osredotočal na simetrijo skoka. Ni centimetrov ali sekund, ki bi lahko povedali, kaj in kako. Pri skokih še niso ugotovili testa, ki bi ga lahko naredil na tleh in bi ti potem lahko zagotovil, da boš zaradi tega uspešen na skakalnicah. Fokus je zdaj predvsem v tem, da ugotovim, kaj zmorem in kaj je morda za zdaj preveč. Potem je treba kakšen dan v miru reakcijo, ki je nastala, preučiti," je ob tem dodal 26-letni skakalec iz Dolenje vasi, ki priznava, da je pred prvimi preizkusi na napravi nekoliko nervozen.

Hkrati je neučakan, a se – že iz izkušenj – zaveda, da dogodkov ne sme prehitevati: "Mislim si, da bi že kar šlo, ampak bom raje še kakšen teden počakal, da se vse skupaj popolnoma stabilizira. Treba je počakati vse reakcije, ki sledijo naporu, da se vse v glavi zapiše, kaj lahko in česa ne. Seveda sem nestrpen, a sem si po drugi strani rekel, da je zagotovo dobro počakati, če sem že toliko časa čakal. Vseeno je morda bolje, če še kakšen teden dlje ostanem prizemljen, potem pa bo. Vendarle pa je neka pozitivna nervoza pred odhodom na v narekovajih rečeno neznani teren."

Želja Wisla ali pa vsaj novoletna turneja
Zmagovalec svetovnega pokala leta 2016 in v tisti sezoni tudi novoletne turneje ter svetovnega prvenstva v poletih je zaradi imenitnih uspehov v preteklih zimah ves čas pod drobnogledom slovenske javnosti, hkrati pa si tudi sam postavlja visoke cilje. Tudi zdaj si jih je, a so tokrat povezani s časom, kdaj se bo torej lahko pridružil karavani svetovnega pokala: "Seveda bi si želel čim več. Želje so še vedno visoke, je pa dejstvo, da je ogromno skakalcev, ki so vse poletje trdo trenirali. Upam, da bom ujel spodoben priključek s svetovnim pokalom in bom lahko z zadovoljstvom hodil s prizorišča na prizorišče."

"Načrt, kdaj se bom pridružil karavani, še ni narejen. Zdaj je izdelan do vrnitve na skakalnice, potem pa šele vidiš, kako si dober oziroma slab in si lahko začrtaš pot, na katero je treba zaviti. Malce sicer še upam, da bi lahko nastopil že na prvi tekmi v Wisli, ali pa vsaj, da bi bil nazaj nekje do novoletne turneje," je ob tem pristavil Prevc, ki se bo na tedenski ravni odločal, kaj in kako. Odvisno bo glede na dogajanje z gležnjem, počutjem, stanjem telesa in posledično ravnjo skakanja.

Novi član družine daje dodatno energijo
Novost v njegovem življenju je tudi očetovska vloga, s katero se spoznava v zadnjih mesecih. Čeprav je težko, kot priznava, pa novi član družine obenem predstavlja nekakšen dobrodošel odklop od športnega vsakdana in, četudi je naporno, daje dodatno energijo: "Ko prideš domov, nimaš več časa veliko razmišljati o športu. Če kdo pride na obisk, me ne sprašuje več, kako je s treningi in skakanjem, ampak se posveti otroku. Zagotovo predstavlja odklop od vsega, obenem pa je res, da ti, ko se nasmeji, hitro da nove energije. Že z energijo, ki jo ima v očeh, ko te pogleda … Ko hočeš, da zaspi, pa te pogleda in se zasmeji, si rečeš, kako se ti ne bom zdaj nazaj nasmejal."