zmagovalec in svetovni prvak. A Ted Ligety še vedno deluje, kot da bi se o naključju znašel med elito.
"Zbiram 'mega' točke na Hahnenkammu. Če pomnožite moje točke s pet, dobite mojo starost! Pazi se, veliki kristalni globus," je zapisal 26-letnik na svojem Facebooku januarja po neuspešnem koncu tedna v Kitzbühlu. Je eden redkih, ki obvlada veščino sarkazma - kar je redkost za ameriške smučarje, trenirane, da vedno zaupajo v svoje sposobnosti 101-odstotno.
Ligety je drugačen. Še celo ob uspehih ohranja noge trdno na tleh, ob neuspehih pa pride do izraza njegov občutek za samoironijo. "Slab tekmovalni konec tedna, a me je vsaj ustavila policija, ker sem vozil 60 kilometrov prek omejitve. Moram iti vsaj nekam hitro, ne?" je primer še enega Twitterjevega zapisa z začetka februarja - le 10 dni pozneje je postal svetovni prvak v veleslalomu.
Silovit začetek
Letošnjo sezono je po menjavi opremljevalca (z Rossignola je šel na Head) začel senzacionalno - decembra je dobil svojo šesto tekmo, prvo na domačih tleh, ko je slavil v veleslalomu v Beaver Creeku. In to s skoraj sekundo prednosti. Le šest dni pozneje je slavil še v Val d'Isèru - tokrat s prednostjo več kot sekunde. In en teden pozneje je na najvišjo stopničko stopil še v Alta Badii.
Za mladeniča, ki je tako nepričakovano leta 2006 postal kombinacijski olimpijski prvak, da še sam ni mogel verjeti, se je nenadoma zdelo, da je postal zmagovalni stroj. Vodil je tudi po prvi vožnji naslednjega veleslaloma, v Adelbodnu, a je v drugem teku naredil napako - takrat se je zdelo, da se je krivulja obrnila navzdol, in Ligety se je na naslednjih tekmah boril sam s sabo, z materialom, s formo.
A v pravem trenutku je dokazal, da le sledi tisti ameriški formuli uspeha, ki pride najbolj do izraza na največjih tekmovanjih - v Garmischu se je okronal z naslovom svetovnega prvaka.

V Kranjsko Goro pretekli konec tedna je prišel s samimi dobrimi spomini na vitranško strmino - tu je prvič zmagal v evropskem pokalu, prvič je osvojil točke za svetovni pokal, prvič se je uvrstil v deseterico ... Skupno je tu zmagal trikrat in je tako nekako simbolično prevzel štafetno palico od starejšega rojaka Bodeja Millerja, ki je tu slavil dvakrat. Tokrat je bil v igri stotink tretji - za Carlom Janko in komaj 19-letnim Francozom Alexisom Pinturaultom. Z Ligetyjem, ki ima v Sloveniji številne navijače, smo se pogovarjali po tiskovni konferenci.

Ta sezona je morala biti za vas pravi čustveni vrtiljak - pot od serijskega zmagovalca, razočaranj sredine sezone do veleslalomskega svetovnega prvaka ...
Ja, smučanje je že tako en velik vrtiljak, ker tudi če daš vse od sebe, imaš najverjetneje več slabih dni kot dobrih, kar se tiče rezultatov. Zato se moraš samo nekako znajti s tem in ne preveč skrbeti glede tega. Sicer sem pa precej zadovoljen s svojo sezono - v veleslalomu mi gre res dobro in lepo je biti na stopničkah v Kranjski Gori, ampak postati svetovni prvak pa je bilo zame nekaj res posebnega.
Zdaj ste olimpijski zmagovalec, svetovni prvak, dvakratni dobitnik malega globusa, pa še vedno se zdi, da ohranjate nekakšno podobo "skritega favorita", "underdoga". Bi se strinjali s to oceno?
Mislim, da nisem skriti favorit v veleslalomu, na splošno pa najbrž sem. V veleslalomu sem zadnje štiri leta v vrhu, in če mi uspe osvojiti mali globus še letos, bo to že tretji v zadnjih štirih letih, kar je uspelo le malokomu.
Kako komentirate Ivico Kostelića kot zmagovalca skupnega seštevka? Skrajni čas ali pomanjkanje kakšne resnejše konkurence letos?
Mislim, da je bil nedvomno najmočnejši tekmovalec letos. Ne morem sicer reči, da je bil res krasen velik, resen izziv od kogar koli drugega, ampak to tudi kaže, kako dober je bil on.
Kariero ste začeli kot slalomski specialist, a tudi to sezono imate s to disciplino precejšnje težave. Kako velik udarec je to za vas?
Slalom je bil zame zadnjih par let nedvomno veliko razočaranje. To ni nekaj, zaradi česar bi bil zelo srečen, še vedno skušam delati na tem in ugotoviti, v čem je težava, saj še vedno mislim, da imam talent in občutek za slalom, ampak zadnje čase se toliko posvečam veleslalomu, pa tudi drugim disciplinam, da niti nisem imel zares časa iti nazaj in se zares osredotočiti na slalomske izboljšave. Gre za proces. Ni tako lahko, še zlasti, ker je slalom v zadnjih letih postal bolj specializiran, zaradi česar je še težje za tiste, ki niso izključno slalomisti.

Vitranc praznuje 50. obletnico in vi zavzemate visoko mesto v njegovih analih. Vam to kaj pomeni? Mislim, Kranjska Gora le ni Kitzbühel ali Wengen ...
Ne, ampak je 'kul'. Vedno rad prihajam sem, gre za eno izmed klasičnih tekem, zato je lepo biti eden izmed zmagovalcev na tako klasičnem hribu.
Lahko vi ali smučarji na splošno zares cenite ozračje, 'norijo' nekega prizorišča svetovnega pokala ali imate raje bolj umirjena prizorišča, kot je morda Kranjska Gora?
Ne, mislim, da imamo raje, če je živahneje, mislim, da je 'kul', da smo del dogodkov, kot sta Schladming in Kitzbühel, in celo tu včasih, kjer je precej glasna in razgrajaška množica, preprosto zabavno je videti kaj takega, saj popularizira šport.
Glede na to, da ste doma v Park Cityju, kjer smo v preteklosti že spremljali tekme za svetovni pokal, poskušate kaj lobirati, da bi se tekme tja vrnile?
Precej dober prijatelj sem s človekom, ki ima v lasti Park City, in če bi lahko priredili tekme sredi sezone, je za, konec novembra, kot so včasih bile v Park Cityju, pa bi bilo zelo težko, preprosto zato, ker je težko računati na dovolj snega, če pa že je sneg, je samo na enem pasu, kjer potekajo tekme, tako da ni enostavno.
Imate že kakšne načrte po koncu sezone?
Komaj že čakam, da grem domov in se vozit z motornimi sanmi ter se malce zabavat.
Vaši statusi na Twitterju in Facebooku so izjemno izvirni, zabavni in sarkastični ...
Res je.
... Medtem ko so vaši odgovori pri intervjujih precej bolj ... diplomatski. Mar to pomeni, da imate še vedno določene zadržke, kar se tiče komunikacije z mediji?
Ne vem, verjetno. Kot kaže, ne čvekam odgovorov, pri katerih ne bi smel biti diplomatski. (Smeh)
'Okej', to zadnje vprašanje je predlog vašega mlajšega brata, ki se mu je očitno zdelo, da bi bil odgovor zanimiv za širšo množico: kateri dogodek iz srednje šole vas je najbolj spravil v zadrego?
Ne vem, veliko jih je. (Gromki smeh)