Potem ko smo v prejšnji letih pogosto poročali o tem, da so alpinci presegli proračun in ogrozili stabilnost Smučarske zveze Slovenije, se zdaj vendarle ve, kdo pije in kdo plača. 1,6 milijona evrov proračuna je v primerjavi s smučarskimi velesilami sicer malo, a vendarle dovolj, da so trenerji lahko naredili dovolj kakovosten program. Kot nam je povedal Miha Verdnik, je problem, ker je treba plačevati še račune za nazaj. A rdečih številk je vedno manj (ob vstopu v sezono je bilo dolga le še za 40 tisoč evrov), predvsem pa je pomembno, da so rezultati v letošnji sezoni odlični. Slovenija je v pokalu narodov z 914 točkami na 7. mestu in je celo pred Nemčijo in Švedsko.

Vrnili ste se iz Val Gardene. Kakšen je vaš komentar ponedeljkove tekme v paralelnem veleslalomu v Alti Badii in 13. mesta Žana Kranjca?
Takšne tekme so vedno odprte. Vsak lahko premaga vsakogar. Žan je osnovni cilj, uvrstitev v osmino finala, izpolnil, se pa vidi, da ne vozi veliko takšnih dirk oziroma niti ne trenira paralelnega veleslaloma. Proga je drugačna kot pri klasičnem veleslalomu, hitro se lahko ušteješ. Predvsem štart je zelo pomemben, pa vožnja čez valove ...

So fantje to "panogo" kdaj trenirali?
Ta vrata je težko dobiti, ampak v načrtu imamo, da bomo več trenirali tudi paralelne veleslalome. Že zaradi ekipnih tekem.

Je paralelni veleslalom dobrodošla popestritev svetovnega pokala?
Bolj kot smo se bližali finalu, več je bilo gledalcev v Alti Badii. Zdi se mi, da so zelo uživali v dvobojih na izpadanje. Tekmovanje poteka hitro, tekmovalci so izenačeni, vse se lahko zgodi. Hirscher je izpadel v 1. krogu, v nedeljo pa je suvereno dobil enega najtežjih veleslalomov. Mislim, da je za tekmovalce vseeno takšna tekma določena sprostitev v enoličnem ritmu.

Trener Klemen Bergant je četrto mesto Žana Kranjca na nedeljski tekmi ocenil za malo zmago ...
Ekipa za tehnične discipline je majhna, na razpolago ima tudi malo sredstev. Zato je 4. mesto res mini zmaga. Za Žana je bila psihološko to zelo zahtevna tekma, saj je imel prej dva zaporedna odstopa in se je zavedal, da mora priti do cilja. Na veleslalomski lestvici se je prebil na 16. mesto. Ker je Fanara poškodovan, bo na naslednji tekmi v prvi jakostni skupini. To si zasluži, letos zelo dobro smuča ...

Bi se mu lahko pridružili tudi drugi? Fante dobro poznate, saj ste jih še v lanski sezoni trenirali v evropskem pokalu ...
Mlajši fantje so šele tretjo sezono v tem sistemskem delu in je treba iti po korakih. Vsekakor napredujejo, imajo dobre rezultate v evropskem pokalu.

Od poleti ste vodja panoge za alpsko smučanje. Česa ste se najprej lotili?
Kar vsega se je bilo treba lotiti. Predvsem še niso bile podpisane sponzorske pogodbe. Šel sem v lov za novimi pokrovitelji, treba je bilo obnoviti pogodbe z opremljevalci. Veliko dela je bilo. Finančna slika ni bila lepa, veliko je bilo neplačanih računov. Treba se je bilo hitro obrniti. Zdaj je že bolje, ne gre pa to kar čez noč. Skratka: smo na dobri poti.

So rdeče številke ostale?
So, ampak jih je vedno manj. Imamo 1,6 milijona evrov proračuna in toliko denarja bomo porabili. Več ne. Vsi programi so bili potrjeni in narejeni v skladu s proračunom. Problem imamo bolj zaradi likvidnosti, kar s seboj vlečemo še od prej. A se trudimo.

Odlični rezultati so dober obet, da pridobite še kakšne nove pokrovitelje!
Ves čas si prizadevamo za to, da bi povečali proračun. Za tekmovalce, ki dosegajo dobre rezultate, je treba še bolje poskrbeti, pa tudi za tiste, ki prihajajo. Dejstvo je, da smo se vsega lotili nekoliko drugače in da imamo strateško stvari dobro postavljene. Ne smemo pa zaspati, s pokrovitelji je treba sodelovati in uresničevati skupne interese.

Je kakšnim pokroviteljem žal, ker poleti niso naredili več oglasov z Ilko Štuhec, ki je to sezono že štirikrat zmagala in postaja prava zvezda alpskega smučanja?
Pozna se, da smo pozno začeli delati s sponzorji. Delo sem začel 1. junija, in preden smo naredili vse pogodbe in načrte, je minilo precej časa, oglase pa tekmovalci lahko snemajo le takrat, ko so doma. Smo pa ogromno teh sponzorskih dejavnosti planirali za januarja, februarja in marca, tako da se bo veliko dogajalo.

Imajo trenerji in tekmovalci vse, kar potrebujejo, ali še kaj pogrešajo?
Težko bodo dosegli takšne pogoje, kot jih imajo velike reprezentance. Po rezultatih smo velika država, a žal smo majhen trg in se ne moremo kosati s Francozi, Nemci, Avstrijci. Moramo se znajti po svoje, in dobro nam uspeva. Trenutno sicer v moški ekipi nimajo fizioterapevta in kondicijskega trenerja. Enostavno proračun tega ne dopušča.

Massi je kritiziral tudi vas, ko je rekel, da Smučarska zveza ni poskrbela za kondicijskega trenerja moške reprezentance ...
Strinjam se z njim. To se že dve leti ponavlja, ampak, kot rečeno — takšna je bila pač odločitev obeh glavnih trenerjev, ki sta določila prioritete.

Massi je zunanji sodelavec SZS-ja. Ali moški reprezentanci pomaga tudi v teh dneh, ko se s Tino Maze pripravlja na veleslalom v Mariboru?
S trenerji je dogovorjen, kdaj pride in kam. Peter Pen in Klemen Bergant mi nista rekla, da se dogovora ne bi držal. Massi je takšen, da se za vsako stvar resno zavzame. Je dosleden in natančen, tukaj ni popuščanja. So se pa že pred sezono točno dogovorili, kje bo zraven.

Bili ste tekmovalec, demonstrator, nazadnje tudi trener v evropskem pokalu. Vas kdaj mika, da bi šli spet na teren?
Za zdaj sem zadovoljen, čeprav mi je na snegu najbolje. Zdaj sem s tem športom pač povezan drugače. Predvsem želim tekmovalcem zagotoviti vse, kar potrebujejo. Hočem, da so zadovoljni in da bi bili uspešni ...

Vaše delo je podobno temu, kar je nekoč počel Tone Vogrinec. Koliko sodelujete z njim?
Ogromno. Zelo mi je v pomoč. Vedno je pripravljen pomagati. Kadar sem v dvomih in ne vem, kaj narediti, ga pokličem. Veliko zaslug ima, da sem postavil stvari glede opremljevalcev in sponzorjev. Dobro sodelujeva tudi z Joškom Križanom in lahko rečem, da smo se kot ekipa dobro ujeli.

Pred dvema letoma, ko je še blestela Tina Maze, preostali Slovenci pa so komaj prihajali do točk, smo se pogovarjali z Iztokom Beleharjem, nekdanjim demonstratorjem. Rekel je, da smo napačno izšolali kar nekaj generacij smučarjev in trenerjev. Kako bi to komentirali?
Ne bi se strinjal. Ne vem točno, koga je imel v mislih? Ti zdaj očitno dobro delajo. Poglejte tudi, koliko trenerjev in serviserjev dela v tujini. Po olimpijskih igrah v Sočiju se je usedla trenerska ekipa in zadali smo si način dela in rekli, da ne bomo odstopali od začrtane poti. Takrat so se postavili tudi cilji za štiriletno obdobje in zdaj gremo uspešno po teh korakih. Letošnji začetek sezone je prav neverjeten.

Je tudi vas močno presenetilo, kaj je naredila predvsem Ilka Štuhec?
Je, čeprav smo razmišljali v tej smeri. Ilka je res naredila izjemen preskok, njena ekipa ogromno dela. Že v lanski sezoni so garali, letos pa so se še bolj poglobili in so takoj prišli rezultati. Imamo izkušeno žensko reprezentanco, s katero se načrtno dela več let. V hitrih disciplinah je trenutno le Ilka v vrhu, druge počasi prihajajo zraven. Podobno je v veleslalomu, kjer je spredaj Ana Drev, medtem ko imamo v slalomu Ano Bucik in Marušo Ferk, ki sta se sposobni uvrščati od 10. do 15. mesta. Na drugi strani imamo pri moških mlado generacijo, staro od 21 do 26 let, medtem ko je povprečna starost smučarjev v prvi jakostni skupini dobrih 30 let. V hitrih disciplinah izstopa Boštjan Kline, Martin Čater tudi osvaja točke in mislim, da bo letos še veliko pokazal. V tehničnih disciplinah je za Žanom Kranjcem precejšnja praznina, a treba je vedeti, da so fantje stari šele okrog 20 let.

Slalom pa ostaja šibka točka in edina disciplina, v kateri slovensko smučanje to sezono še ni osvojilo točk svetovnega pokala ...
Enostavno je ekipa še tako mlada, da bo treba delati in ostati potrpežljiv. Od Hadalina ne moremo še pričakovati, da bo uvrščen zelo visoko. Star je 21 let in ne more prehitevati.

Kako pri SZS-ju gledate težnje nekaterih tekmovalcev, da imajo svojo ekipo oziroma trenerje?
To je razumljivo. Smučarska zveza lahko Ilko pelje po neki poti, a če si Ilka želi več, je to logično. Podobno funkcionira tudi Meta Hrovat, ki želi svojega serviserja, ali pa Aljaž Dvornik, ki ima tudi svojega serviserja in trenerja.

Ampak, to morajo tekmovalci plačati sami?
Drži.

Kdo ima pokrit celoten program?
Pri ženskah Ilka Štuhec in Ana Drev, pri moških Žan Kranjec, Boštjan Kline in Klemen Kosi.

Preostali bodo morali na koncu sezone seči v žep?
Lahko, da ne bo treba. Odvisno od rezultatov. Ni tako kot prej, ko so bili samoprispevki. Če tekmovalec dobro tekmuje in če je veliko v svetovnem pokalu, kjer so stroški pokriti, je vse lažje.