Minilo je že skoraj osem let od rekordnega poleta Avstrijca Stefana Krafta v Vikersundu, preden ga je v nedeljo s prestola sklatil Domen Prevc, ki je v Planici poletel 254,5 metra.

Spodaj preberite povzetek o povečanju letalnic, ki je bil v rubriki Zakulisje objavljen v petek, preden je Domen Prevc postavil rekord.

V času, ko športniki v številnih športnih panogah vztrajno, leto za letom premikajo meje mogočega, se zdi, da se zimski spanec Mednarodne smučarske zveze kar noče končati.

S tem se strinja tudi naš strokovni sodelavec in vodja nordijskega centra v Planici, Jelko Gros: "Enostavno so bile meje postavljene čisto na rob zmogljivosti trenutnih predpisov Mednarodne smučarske zveze. Zato je tudi svetovni rekord toliko star. Občasno je treba vreči neko vabo, v katero radi zagrizejo tudi tekmovalci. Na to bi se posebej pripravil, tako pa se zdi, kot da bi dihali s pol pljuči."

Direktor tekem za svetovni pokal Sandro Pertile dodaja: "Svetovni rekord je vse starejši. Za dosego višje ravni potrebujemo spremembe. To pomlad je prišel čas, da sprožimo postopek povečanja letalnic."

"Smučarska zveza Slovenije je že pred časom dala pobudo na krovno organizacijo za povečanje letalnic. Odgovor je bil, da če želimo spremembe, je treba ustanoviti komisijo, ki bo preučila te možnosti. Komisijo seveda sestavljajo ljudje, in če predsednik, ki je zadolžen za razvoj skakalnic in letalnic, nad tem ni navdušen, potem se stvari ne premaknejo. In tu mislim, da tiči razlog," nadaljuje Gros.

Kaj je sprožil viralni skok Rjojuja Kobajašija?

Neskončno mencanje Mednarodne smučarske zveze so izkoristili pri znani multinacionalki. Zavihali so rokave in na Islandiji zgradili letalnico, na kateri je lani aprila japonski skakalni zvezdnik Rjoju Kobajaši poletel neverjetnih 291 metrov. Saj veste, ko mački stopiš na rep, zacvili, in odziv zveze je ta slovenski pregovor samo potrdil.

Pertile sicer pravi, da se je proces začel še pred projektom na Islandiji: "O povečanju letalnic se pogovarjamo vsaj dve leti in pol. Najprej se je začela notranja razprava o nadaljnjih korakih, potem pa je islandski projekt postopek še pospešil. Videli smo, kako dolgi so lahko poleti. To je bila potrditev, da moramo ukrepati."

Konservativnost ne pripelje do razvoja, je jasen Gros: "Kobajašijev skok je v trenutku postal viralen. Informacija je bila tudi načrtno in dobro podana v javnost. Ko sem si pogledal odzive, sem videl, da to ni zanimalo le neke skupnosti največjih navdušencev, ampak zelo široko javnost. Odzivi tudi niso prišli le iz tradicionalno 'zimskih' držav, pač pa z vseh koncev sveta, Brazilije, Indije, Kitajske. Ogledi tega skoka na Islandiji so milijonski."

In v današnjem svetu milijonski ogledi na družbenih omrežjih sprožijo večje zanimanje ... Ki ustvari nove potencialne potrošnike, kar na koncu pomeni denar. Prav zato za letošnji april pri Mednarodni smučarski zvezi načrtujejo prižig zelene luči za povečanje letalnic in tako ponovno odpreti lov na uradni svetovni rekord. Ozadje razkriva Pertile: "Želimo si večjih letalnic. Zamislili smo si letalnice med 270 in 280 metri. To je naslednji korak, potrebujemo pa letalnice, ki omogočajo izvedbo tekem. To je izjemno pomembno. Naložba je velika, želimo pa si predvsem varnih poletov. Vsi letalci morajo imeti možnost dolgih poletov, ne le eden, tako kot na Islandiji. Naš cilj so tekme z najboljšimi skakalci."

Na svetu so le štiri letalnice

V teoriji so stvari veliko preprostejše, kot se kasneje izkaže v praksi. Trenutno so na svetu le štiri letalnice, na katerih lahko tekmujejo najboljši skakalci, in Oberstdorf je prvi, ki je iz dirke za nov svetovni rekord izstopil že pred startom: "V Oberstdorfu smo z letalnico zelo zadovoljni. Ima poseben zaletni stolp. Poleg tega bi letalnico težko še povečali. Bomo videli, kakšni bodo novi pravilniki in smernice," pove vodja tekmovanja Georg Späth.

"Treba je bilo jasno povedati. Avstrijci so dejali, da v tem trenutku še ne razmišljajo o tem, imajo druge prioritete. Organizatorji v Vikersundu in Planici imajo razvojni potencial, zdaj čakajo, kaj se bo zgodilo. Oberstdorf pa je takoj rekel, da naprej od te točke ne grejo. V neposredni bližini imajo reko, ki lahko vdre noter, zaletišča pa enostavno ne morejo več postaviti višje," razmere na vseh letalnicah opisuje Gros.

Kako se lotiti povečanja letalnice v Planici?

A v ospredju zanimanja slovenske javnosti je seveda Planica. Najpomembnejša odločitev, ki čaka vodilne, je, ali se bo gradila nova letalnica ali se bo povečala obstoječa.

"Nova gradnja ni smiselna, seveda govorimo le o povečavi. Investicija za to bi bila okoli 3 milijone, nova gradnja pomeni 15-milijonsko investicijo, kar je nesmisel. Mi smo o tem razmišljali že pred leti, ko smo pripravljali projekt za obnovo. Že takrat smo rekli, da mora biti zaletišče pripravljeno in umeščeno v prostor tako, da omogoča povečavo za 10 metrov. To pomeni, da težav z zaletiščem nimamo. Ko nekdo opazuje od daleč, se lahko vpraša, zakaj skačemo z zaletnega mesta od 10 do 12, zgoraj pa imamo prostih še 40 mest. Zakaj smo takrat porabili toliko betona? Ker smo že takrat razmišljali, da lahko ujamemo še eno povečavo," razloži Gros.

Zaradi dolgih postopkov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja pričakujejo, da bo faza povečave trajala najmanj dve leti in prav lahko se zgodi, da bodo v Vikersundu prvi lovili svetovni rekord. Gros meni, da mora Mednarodna smučarska zveza v primeru spremembe pravil uvesti tudi dvoletni moratorij: "Potrebujemo čas za razmislek, ne moremo kar takoj na letalnico poslati bagrov. V ospredju ni le lov na rekord, pač pa moramo z nekim razmislekom pametno izpeljati tak projekt."

Razmislek vsekakor, tako pri posameznih organizatorjih kot tudi pri Mednarodni smučarski zvezi. Zdi pa se, da zadnjo čaka, vsaj glede smučarskih skokov, še nekaj pomembnejših razmislekov, kot je ta o povečanju letalnic.