Pravila sodišča namreč obtoženim omogočajo, da po zaključku dokaznega postopka tožilstva in še pred predstavitvijo dokazov obrambe zaprosijo za oprostitev v posameznih ali vseh točkah obtožnice, če menijo, da jih tožilci niso dokazali.

Haaško sodišče je Karadžića junija lani na prvi stopnji sojenja oprostilo obtožb v eni točki obtožnice, in sicer, da je med vojno v BiH-u med letoma 1992 in 1995 načrtoval genocid v sedmih občinah - Bratunac, Foča, Ključ, Prijedor, Sanski Most, Vlasenica in Zvornik. Ostal je obtožen za genocid v drugih točkah obtožnice, tudi nad okoli 8.000 Bošnjaki v Srebrenici.
Sodišče je takrat ocenilo, da tožilstvo ni predstavilo dovolj dokazov, da bi te obtožbe lahko vzdržale na sodišču.
Tožilstvo vztraja - dokazi so trdni
Tožilstvo je v pritožbi temu nasprotovalo in vztrajalo, da so predstavili dovolj dokazov ne samo o težkih zločinih, ki so jih sile bosanskih Srbov izvedle v omenjenih občinah, ampak tudi o tem, da so bili posledica Karadžićeve "genocidne namere".
Pri tem je navedlo primer taborišč v Omarski in Keretermu, kjer imajo dokaze, da so v okviru pregona bošnjaškega prebivalstva iz občine Prijedor trupla 5.000 Bošnjakov vrgli v rudniški jašek, nato pa razmišljali, ali naj jih "sežgejo ali zmeljejo". Rezultat tega je bil, da se je v občini po vojni delež bošnjaškega prebivalstva s predvojnih 42 odstotkov zmanjšal na odstotek.
Obtožnica v 11 točkah
Karadžićev pravni svetovalec Peter Robinson je to zavrnil in trdil, da je po podatkih izvedencev v vojni v BiH-u umrlo dva odstotka bošnjaškega prebivalstva in da torej genocidne namere ni bilo. Karadžić, ki se brani sam, mu je pri tem pritrdil.

Prizivni senat je tožilstvu ugodil in tako se obtožba načrtovanja genocida v sedmih občinah v BiH-u vrača med točke obtožnice. Te Radovana Karadžića po novem v 11 točkah poleg genocida bremenijo še vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.

Haaško sodišče je sicer odločitev sporočilo prav na dan, ko je v spominskem parku Potočari potekala spominska slovesnost ob 18. obletnici genocida v Srebrenici, zaradi česar so visoki bošnjaški predstavniki v BiH-u izrazili ogorčenje.