Vsako leto hkrati z osrednjo slovesnostjo ob obletnici pokola poteka pokop žrtev, ki so jih identificirali, potem ko so jih našli v katerem izmed številnih množičnih grobišč.

Pokopali so tudi posmrtne ostanke dojenčice brez imena, za katero je njena mati Hava povedala, da je umrla takoj po rojstvu zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe. Sicer pa na identifikacijo in pokop čakajo posmrtni ostanki okoli 700 žrtev, medtem ko posmrtnih ostankov okoli 1.300 žrtev še vedno niso odkrili.

Nermin Subašić je bil ob pokolu star 20 let
Svojega sina je pokopala tudi Munira Subašić, ki je v pokolu poleg moža izgubila 21 svojcev in vodi Združenje mater Srebrenice in Žepe, v katerem si prizadevajo za sodni epilog pri obravnavi vseh zločincev, ki so odgovorni za genocid. Nermin Subašić je bil ob pokolu star 20 let, po večletnem iskanju so našli le dve njegovi kosti.

Karadžić (znova) obtožen genocida v sedmih občinah v BiH-u
Ravno danes pa je prizivni senat haaškega sodišča odločil, da v obtožnici Radovana Karadžića pri opredelitvi kraja izvajanja genocida poleg Srebrenice ostaja še sedem drugih občin v Bosni in Hercegovini. Lani ga je sodišče na prvi stopnji namreč sprva oprostilo krivde za genocidne zločine v teh občinah.

Na spominski slovesnosti več deset tisoč ljudi
Slovesnosti v spominskem parku Potočari se je udeležilo okoli 50.000 ljudi, tudi številni visoki gostje. Med njimi so bili člana predsedstva BiH-a Bakir Izetbegović in Željko Komšić ter visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Valentin Inzko, ki je dejal: "Kdor ne razume Srebrenice, ne razume tudi Bosne."

"Srebrenica je trajna brazgotina v evropski zgodovini"
Med prisotnimi sta bila pomočnica ameriškega državnega sekretarja, pristojna za vprašanja beguncev in migracij, Anne Richard in komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks, ki je dejal: "Medtem ko se danes spominjamo žrtev v Srebrenici, ne smemo pozabiti, da moramo jutri še naprej iskati resnico in se boriti proti nekaznovanosti grobih kršitev človekovih pravic."

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je na Twitterju srebreniški genocid označil kot "trajno brazgotino v evropski zgodovini".

Bratuškova izrekla iskreno sočutje
Ob evropskem dnevu spomina na žrtve genocida v Srebrenici je slovenska premierka Alenka Bratušek izrazila upanje, da nam bo dogodek "vsem v opomin, da se kaj takšnega tako blizu nas ne bo nikoli, ampak res nikoli več zgodilo". "Naša odgovornost je pravočasno ukrepanje," je poudarila in prizadetim, zlasti Materam Srebrenice, v imenu vlade izrekla iskreno sočutje.
Srbija: Proces sprave je treba nadaljevati
Globoko spoštovanje do nedolžnih bošnjaških žrtev in sožalje sorodnikom žrtev je v izjavi izrekel kolegij srbske skupščine.
Enako je izrazil tudi za nedolžne srbske žrtve v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije. Izpostavili so še upanje, "da bodo vsi narodi v BiH-u, kakor tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije, nadaljevali proces sprave in krepitve pogojev za soobstoj na temelju enakopravnosti narodov in polnega spoštovanja človekovih pravic ter pravic in svoboščin manjšin, da se zločini ne bi nikoli več ponovili".

Navidezno varovano območje
Potem ko so Združeni narodi leta 1993 Srebrenico razglasili za varovano območje, se je vanjo med vojno v BiH-u zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov, ki so bili prepričani, da bodo tam varni pred spopadi. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub zaščiti ZN-a 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske enote sil ZN-a.

Vojska bosanskih Srbov je v mesto vkorakala 11. julija in do 19. julija so srbski vojaki ubili več kot 8.000 zajetih Bošnjakov, medtem ko so okoli 25.000 žensk, otrok in starejših oseb nasilno pregnali na območje pod nazorom bošnjaških sil. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu je pokol označilo za genocid.

Krstić je bil leta 2001 zaradi pomoči in podpore pri genocidu obsojen na 46 let zapora, vendar so mu po pritožbi pozneje kazen zmanjšali na 35 let zapora. Sojenje Mladiću in političnemu vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću še poteka.

Spomin na pokol tudi v Sloveniji
Ob obletnici je Amnesty International Slovenije z javno akcijo v Ljubljani opozoril na še vedno odprto vprašanje odgovornosti storilcev zločinov proti človečnosti med vojno v BiH-u med letoma 1992 in 1995.

Zbirali so tudi podpise za peticijo, v kateri so zapisali: "BiH v svoji zakonodaji nima ustrezno urejenega vprašanja poprave krivic vojne v letih 1992-1995, tudi žrtvam mučenja in spolnega nasilja ... Pozivamo vas, da čim prej zakonsko uredite vprašanje odprave krivic!" V Ljubljani jo je podpisalo 180 ljudi, na spletu pa v dveh dneh 140.
Ob 18.30 so se na Tromostovju v Ljubljani žrtev Srebrenice spomnili z minuto molka.

Sicer pa se je prostovoljcem slovenskega AI-ja pridružilo tudi človekoljubno in dobrodelno društvo Up, ki je v sodelovanju z zavodom Abraham mimoidočim pripelo 300 belih pentelj. S tem so opozarjali na nasilje nad ženskami v vojni v BiH-u. Evropski parlament je leta 2009 današnji dan razglasil za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Na območju Brčkega pa je danes dan žalosti.