Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Farmacevtska družba AstraZeneca je v sodnem dokumentu priznala, da njeno cepivo proti covidu lahko povzroča neželene učinke, vključno s krvnimi strdki in majhnim številom rdečih krvnih celic.
V nekaterih evropskih državah, med drugim na Češkem, so razglasili epidemijo oslovskega kašlja. Kakšne so razmere v Sloveniji? Pristojni so pri nas samo letos potrdili 950 primerov te nalezljive bolezni.
28. april je svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. ILO je za letošnje geslo izbral podnebne spremembe v povezavi z varnostjo in zdravjem pri delu. Ena najpogostejših poklicnih bolezni je okvara sluha, ki je kot poklicna bolezen priznana šele od lani.
Začela je veljati novela zakona o zdravniški službi, ki določa naloge, ki jih mora v času stavke zdravnik izvajati. Vlada pravi, da pravica do stavke v ustavi ni absolutna in neomejena. V Fidesu noveli nasprotujejo in bodo zahtevali ustavno presojo.
Podatki o tem, da naj bi Slovenijo v zadnjem letu zapustilo več sto zdravnikov, ki so pred stavko zakrožili po medijih, ne držijo. Število se je namreč povečalo. A po opozorilih zdravniške zbornice rast ne sledi večanju potreb zdravstvenega sistema.
Aleš Oblak je eden prvih raziskovalcev, ki se pri nas ukvarja z ekoanksioznostjo. Vse več ljudi informacije o podnebni krizi in zavedanje, da ni več enakih zim, snega, da se okolje, kot ga poznamo, spreminja, sili v stisko.
Tako kot lahko vsak od nas doživi duševno stisko, lahko tudi vsak od nas pomaga človeku v duševni stiski. In bolj kot izbira "pravih besed" je pomembno, da mu pokažemo iskreno skrb, poudarjajo na usposabljanjih iz psihološke prve pomoči na NIJZ-ju.
"Epidemija covida je žal še podaljšala že tako dolge čakalne dobe na ortopediji, zaradi epidemije se je številnim stanje poslabšalo, zaradi česar so operacije zahtevnejše, ključna težava, s katero se spopadamo, pa je pomanjkanje prostorskih kapacitet."
"Umetnih prekinitev nosečnosti je k sreči vse manj. To je uspeh celotne družbe, od zdravstvenega do šolskega sistema," je prepričana ginekologinja Nataša Tul Mandić. V Sloveniji imamo zelo nizek delež splavov med mladoletnicami.
Njihove zgodbe so različne, tako kot so različni njihovi otroci. Tem pa je skupno, da so se morali že ob začetku življenja boriti: za vsak dih, za vsak gram, za vsak dan. Kako mame po več letih gledajo na svojo preizkušnjo? In kako njihovi mali borci?
Družinska hiperholesterolemija je najpogostejša genska presnovna motnja, ki v povprečju prizadene enega na 300 ljudi. Ključno je zgodnje odkrivanje – pri polovici tistih, ki motnje ne ustrezno zdravijo, se do 50. ali 60. leta razvije srčno-žilna bolezen.
Neveljaven email naslov