Srčno popuščanje je namreč ena najpogostejših bolezni srca, ki prizadene približno 64,3 milijona ljudi po vsem svetu. Ocenjuje se, da je v razvitih državah prevalenca bolnikov okoli dva odstotka, med starejšimi od 70 let pa kar 10 odstotkov. "V Sloveniji je prevalenca med 20.000 in 40.000 bolniki. Zaradi staranja prebivalstva in boljše obravnave akutnih srčno-žilnih stanj se pričakuje, da se bo število bolnikov do leta 2040 še podvojilo," je pred evropskimi dnevi ozaveščanja o srčnem popuščanju poudaril predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc.

Poleg bistveno zmanjšane kakovosti življenja povzroča srčno popuščanje tudi visoko stopnjo umrljivosti, bolniki s srčnim popuščanjem pa potrebujejo tudi pogoste hospitalizacije. Za preprečevanje ali čim poznejše pojavljanje in napredovanje bolezni je po Cevčevem mnenju ključnega pomena zdrav življenjski slog, ki vključuje redno telesno dejavnost in uravnoteženo prehrano.

Za zgodnje prepoznavanje simptomov srčnega popuščanja je ključno za učinkovito zdravljenje. Simptomi vključujejo zasoplost, zlasti pri telesni dejavnosti ali ležanju, otekanje nog, gležnjev in stopal, nenadno povečanje telesne teže zaradi zadrževanja tekočine, utrujenost, hitro ali neredno bitje srca. "Če se pojavi kateri od teh simptomov, je pomembno, da se čim prej posvetujete z zdravnikom," je dejal. Diagnoza bolezni vključuje laboratorijske preiskave (npr. NTproBNP), elektrokardiogram, rentgensko slikanje prsnih organov in ultrazvok srca.

Srčno popuščanje je bolezen, pri kateri srce ne zmore več učinkovito črpati krvi po telesu, je pojasnil kardiolog iz UKC-ja Ljubljana Gregor Poglajen. Med vzroki za nastanek bolezni je omenil dolgotrajno povišan krvni tlak, srčne infarkte, bolezni srčnih zaklopk do vnetja srčne mišice. Bolezen je po njegovih besedah v porastu tudi zaradi staranja prebivalstva in boljše prepoznave.

"Čeprav srčno popuščanje ni povsem ozdravljivo, sodobna zdravila lahko bistveno upočasnijo napredovanje bolezni, zmanjšajo simptome in podaljšajo življenje bolnikom," je zatrdil. V najbolj napredovalih primerih, ko zdravila in druge oblike terapije ne zadoščajo več, pa so, kot pravi, na voljo mehanske srčne črpalke in presaditev srca.

Kardiologinja Tjaša Vižintin Cuderman iz kardiološke ambulante ZD Domžale se strinja s svojima predhodnikoma, da so pri preprečevanju bolezni ključni prilagojena prehrana, telesna aktivnost ter redno spremljanje telesne teže in simptomov.

V zadnjem času veliko pozornosti posvečajo ozaveščanju prebivalstva in zgodnji prepoznavi te bolezni. "Prvi korak pri postavitvi diagnoze je namreč vedno ta, da prepoznamo simptome in znake srčnega popuščanja oziroma na srčno popuščanje posumimo ter poiščemo ustrezno strokovno pomoč," je povedala.

Evropski dnevi ozaveščanja o srčnem popuščanju bodo letos potekali od 5. do 11. maja pod geslom Srčno popuščanje naj nas ne ustavi.