Voditelj David Zupančič, specialist infektologije, se je o kajenju pogovarjal s Tomažem Čakšem z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

"Kaj je elektronska cigareta?" zanima voditelja. "Elektronske cigarete so nov izdelek, ki je na trgu že nekaj časa. V nasprotju z običajno cigareto, v kateri je tobak, se pri elektronski cigareti vdihavajo aerosoli. V njej je tekočina z nikotinom in še marsikatera druga snov, zato so se najprej oglaševale kot pomoč pri opuščanju rabe tobačnih izdelkov. Vendar to ne drži. Jaz pravim, da je to samo nekaj, s čimer se vzdržuje nikotinska zasvojenost," pojasni gost.

"Tobaka torej v njej ni, je to morda konec koncev manj nevarno?" vpraša voditelj. "To je še težko reči, še premalo časa imamo. Za tobak smo imeli desetletja raziskav in vemo, kaj so učinki. Vendar pa poznamo akutne učinke. Že leta 2019 so ameriške raziskave ugotovile, da je veliko mladih športnikov obolevalo za t. i. boleznijo EVALI. To je bolezen pljuč, neke vrsta lipoidna pljučnica, kot rečemo, pri kateri prihaja tako rekoč do razpada pljuč. In nekateri mladi ljudje so umrli zaradi tega, nekaterim so morali pljuča presaditi, marsikdo pa ima trajne okvare," navaja Čakš.

"Kot razumem, je bila vzpostavljena korelacija med kajenjem E-cigaret in to boleznijo?" nadaljuje voditelj. Gost Tomaž Čakš to potrdi in pojasni, da so sprva vzrok za to pripisovali določenim aromam v e-cigaretah, vitaminu E, ki naj bi ga vsebovale, določene pa so vsebovale tudi THC, ki bi tudi lahko bil razlog za bolezen. Vendar pa nekatere niso vsebovale prav nobene od teh snovi, a so vendar uporabniki zbolevali.

Zakaj toliko mladih kadi elektronske cigarete? "Velik razlog so te arome," odgovarja gost. Te privabljajo mladega človeka. To je še en argument, ki govori v prid mnenju, da E-cigarete niso v pomoč pri opuščanju. Arome so vaba za mlade ljudi. So prijetno dišeče, zato mladega človeka, ki že tako ali tako eksperimentira, ta prijetna stvar zlahka zvabi in zasvoji. Ko pa postane zasvojen, to le še nadaljuje. In novi in novi postajajo zasvojeni.

"Nikotin je tisti, ki deluje prek nikotinskih receptorjev v možganih in povzroča zasvojenost prek nevronskih prenašalcev. In čim mlajši so ljudje, ko začnejo, tem večja je zasvojenost, to pa vpliva tudi na razvoj mladih možganov. To je oboje velik problem. Vemo, da se mladi možgani razvijajo do 24. leta, in če se v tem času pojavi uporaba katere koli droge, to vpliva na razvoj možganov. Pojavijo se motnje percepcije, koncentracije, cela vrsta težav se manifestira še po 24. letu starosti," zaključi gost.

"Vsi poznamo verižne kadilce, ki s prejšnjo prižgejo naslednjo cigareto, ali je pri e-cigaretah, v katerih so arome in določeni adjuvansi, tudi mogoče predoziranje? " sprašuje voditelj.

"Absolutno, saj ravno v tem je tudi problem. Pri cigaretah smo približno vedeli, kolikšna je koncentracija. Pri E-cigaretah pa so te koncentracije lahko izredno velike. Dogaja se celo to, da v primerih, ko pomagamo tistim, ki poskušajo opustiti kajenje, prihaja do dvojne rabe. V Angliji so mislili, da bo to pomoč pri opuščanju, pa so ugotovili, da nikakor ni, le izjemno se je ta raba razpasla, delež rednih kadilcev pa ni prav nič upadel," pojasni Čakš.

"Kaj pa alternative, snus ali pa nikotinske vrečke?" zanima voditelja. "Da, tega je žal čedalje več," pritrdi gost. Koncentracije nikotina so izjemno visoke, posebej v tako imenovanih nikotinskih vrečkah, ki se dajejo pod dlesen. Na ekranu so izpisane hude posledice rabe teh vrečk, kot so povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, izguba zob, raki ustne votline, požiralnika in trebušne slinavke in druge. "V eni sami majhni vrečki je koncentracija nikotina lahko tudi 50 miligramov, in če vemo, da je smrtna doza za mladega človeka 10 miligramov na kilogram telesne teže, je jasno, da lahko zelo hitro pride do zastrupitve," doda Čakš.

Kako ukrepajo v šolah?

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je pri otrocih in mladostnikih, ki uporabljajo elektronske cigarete, več kot dvakrat večja verjetnost, da bodo pozneje kadili tudi običajne cigarete. Kako pa zaradi vse bolj razširjenega kajenja elektronskih cigaret ukrepajo na šolah?

Čedalje več otrok začenja kaditi, ne da bi se zavedali morebitnih dolgoročnih posledic. Ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič potrdi, da se soočajo s tem pojavom ter da otroci E-cigarete razumejo kot manj škodljive ali celo neškodljive. Vrstniki se sicer zavedajo, da je to škodljivo zdravju, pravi anonimno dekle, a kljub temu to počno. Anonimni učenec pa meni, da nihče ne neha ali poskusi nehati kaditi tako, da v ta namen kadi elektronsko cigareto.

V srednjih šolah je kajenje še pogostejše. Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana, pravi, da je to žal dolgoletna tradicija, spremenilo se je samo to, da so danes bolj popularne E-cigarete. Bolj dišijo, hitro se razpršijo, skrite so lahko v dlani, in ker so tako majhne, jih je težko opaziti. Zelo popularne so tudi fuge. Te so še nevarnejše, ker lahko vsebujejo THC. "Če bi starši že zelo zgodaj na to opozarjali in bili dober zgled, vemo pa, da ogromno staršev kadi, če bi začeli to opozarjati v družinah, bi skupaj lahko kaj naredili," meni Počkar.

"V družini en član kadi in v bistvu se mi je to zdelo zato bolj normalno," pove dijak, ki kadi že od šestega razreda osnovne šole. Pravi, da je zasvojen z nikotinom, ker ga vsak dan uporablja in brez njega ne more.

Dijakinja opiše, da so starši pred približno dvema letoma izvedeli, da kadi, ji to nekaj časa dopuščali, ko pa so se začele zdravstvene težave, je morala nehati. Vendar ni, le skriva pred njimi, da še kadi. Če pa bi se jutri odločila nehati, pravi, bi lahko, ker odvisnost ni tako težka.

Tretji anonimni dijak pravi, da kadi približno dobro leto. Začel da je verjetno zaradi družbe in okus tobaka da mu je všeč, iskreno pove.

V Sloveniji mladim pri opuščanju kajenja pomagajo različne ustanove. Na Osnovni šoli Mengeš izvajajo veliko preventivnih dejavnosti, tudi v sodelovanju z Zdravstvenim domom Mengeš. Otroke želijo ozavestiti o škodljivosti uporabe nikotinskih izdelkov, pravi ravnatelj Sašo Božič.

"Vsaka pomoč je dobrodošla, a prvi korak se vedno začne doma," sklene prispevek novinarka Katja Tratnik Jakob.

Do informacij pridejo prek vrstnikov, še posebej pa po spletu

V studiu se pogovoru pridruži Manca Kozlovič, predsednica mladinske zveze Brez izgovora, organizacije, ki med drugim izobražuje in ozavešča mlade o zdravem načinu življenja. Voditelja zanima, kaj mladi navajajo kot razlog, da so začeli kaditi, in kje so našli informacije o tobačnih izdelkih.

"Zanesljivo vemo, da so o teh izdelkih slišali med svojimi vrstniki. Povedo tudi, da so o njih izvedeli na spletu in na socialnih omrežjih. Velikokrat tudi takrat, ko je neka starejša oseba povedala, da je začela kaditi, in pa zaradi družbe, zaradi pripadnosti neki skupini, kar pa je seveda značilnost odraščanja," pojasni Kozlovič.

"Ali telefonske številke, na katere ljudje pokličejo, ko se hočejo rešiti zasvojenosti, uporabljajo tudi mladostniki?" zanima voditelja. "Čedalje pogosteje," odgovarja Čakš, "ugotavljamo, da kličejo tudi taki, ki so še adolescenti. Začnejo se zavedati, da postajajo zasvojeni, kot je bilo rečeno tudi v prispevku, in iščejo pomoč. Ta telefon obstaja, je anonimen, svetovalci so izobraženi za to svetovanje. Vendar je več te pomoči vendarle za starejše, posebej v Centrih za krepitev zdravja." Za mlade zato svetuje, da se napotijo v Centre za duševno zdravje, posebej za mladostnike, ki so že zasvojeni. Obstaja tudi spletna stran To sem jaz in podobne možnosti.

"Mladi so in smo tudi veliko na družbenih omrežjih. Kolikor vem, še vedno obstaja neka regulacija oglaševanja teh stvari, ampak vendarle so tu neki vplivi, morda bolj prikriti," sprašuje voditelj Manco Kozlovič.

"Tobačna industrija je bila v tem pogledu omejena že pred desetletji, ko so prišle na plan vse negativne posledice kajenja klasičnih cigaret. Pred kratkim je Evropska unija omejila oglaševanje do mladoletnih oseb, ta direktiva prihaja v veljavo. Vendar je tu več problemov. Na spletu oziroma na socialnih omrežjih je zelo težko izslediti ali ugotoviti, kdo kaj objavlja in na kakšen način. Tu so sponzorirane objave, vplivniki in vplivnice, ustvarjalci vsebin, uporabniki socialnih omrežij, ki sami generirajo vsebine, to pa pomeni, da je vse težko sledljivo. Ker pa vrstniki bolj zaupajo vrstnikom in v njihovih objavah vidijo, da nekdo kadi ali pije alkohol, se na ta način raba teh izdelkov lahko reproducira ali pa normalizira," pojasni Kozlovič.

Voditelj poudari, da je pri tem res pomemben zgled staršev ter da starši vedo, kako nevarno je to in kako pomagati. Sprašuje pa se, ali usmeritev mladoletnika z znaki odvisnosti v center za mentalno zdravje ne odpre nevarnosti stigme, ki na žalost vedno sledi vsaki poti v ambulanto ali v center, ki se ukvarja z duševnim zdravjem.

"Mislim, da so se ti centri zelo lepo razširili po vsej državi in se lepo razvijajo, tako da neke stigme v tem smislu ni," pravi Čakš. "Seveda pa tudi starši ne morejo nikogar prisiliti, tudi ne svojega otroka adolescenta, da bi se poskušal rešiti. Žal je kljub vsemu to še vedno odločitev samega mladostnika. Sam mora to spoznati."

Voditelja zanima, ali ima Nacionalni inštitut za javno zdravje strategijo, kako bi bilo mogoče omejiti rast števila kadilcev med mladimi ali celo zmanjšati ta grozljivo veliki odstotek.

"Ena izmed strategij je to, da je s 24. aprilom začela veljati prepoved vseh arom v e-cigaretah," pojasni Čakš, "edina aroma, ki ostaja, je aroma tobaka. Izdelek bo dostopen, vendar bo pri nas prepovedano to, kar je morda največja vaba za mladega človeka, to so arome."

"Na roke se prime vse, tudi bakterije, virusi, drugi povzročitelji bolezni"

1. maja bo mednarodni dan higiene rok. Z njim želi svetovna zdravstvena organizacija opozoriti na to, da s čistočo rok lahko preprečimo marsikatero okužbo. O tem se pogovarjata voditelj David Zupančič in gostja, kolegica specialistka infektologije, Sergeja Gregorčič.

"Čiste roke so zelo pomembne med zdravstvenimi delavci, a ne zgolj pri nas," začne pogovor voditelj, "zakaj so pomembne tudi v domačem okolju, zakaj o tem govorimo in imamo celo svoj dan?"

"Na roke se prime vse, tudi bakterije, virusi, drugi povzročitelji bolezni, glive, in z roko se lahko prenašajo. Ni nujno, da zbolimo, lahko pa komu kaj pustimo in se posledice izrazijo pozneje. Da, čiste roke so pomembne za ohranjanje zdravja," pravi specialistka infektologije.

Maja Krašovec iz Dezinfekcijskega društva Slovenije potrdi, da otroci obvladajo higieno rok, da si jih znajo umivati, sploh predšolski in osnovnošolski otroci. "Ves čas jih na to tudi opominjamo. Medtem ko raziskave kažejo, da odrasli žal tega ne delajo tako redno. Praksa kaže, da si predvsem starejši moški slabo umivajo roke," pove Krašovec. Kratka anketa med njimi pa pove, da tako gotovo ni pri vseh.

Med epidemijo smo veliko slišali tudi o razkužilih za roke in jih tudi redno uporabljali. Kakšna pa je razlika? Kdaj umivati in kdaj razkužiti, zanima voditelja.

Gostja odgovarja, da v domačem okolju umivanje zadošča umivanje z milom. "V zdravstvenem okolju smo pa seveda prešli od umivanja rok k razkuževanju zaradi določenih prednosti razkuževanja. Je hitrejše, dostopnejše, saj si roke lahko razkužiš, tudi če nimaš lijaka in tekoče vode, je učinkovitejše in prijaznejše do rok. Zdravstveni delavci imamo ob delu s pacienti bistveno več indikacij, ne samo tistih kot v zasebnem življenju. Zaradi tega imajo razkužila ključne prednosti in zato so tudi dobila svoje mesto v zdravstvu."

Voditelj temu pritrdi, saj si pri viziti samo pri enem pacientu zdravnik trikrat razkuži roke. Prednosti umivanja pa so v primerih, ko so na koži nečistoče, pripomni voditelj. Gostja meni, da bi dosledno in pravilno umivanje rok tudi v zdravstvu zadoščalo, a traja trikrat dlje kot razkuževanje, to pa pomeni, da se v daljšem časovnem obdobju z razkuževanjem prihrani tudi precej časa. Ključno pa je tudi to, da je delo organizirano tako, da se razkuževanje ali umivanje opravi takrat, ko je to na mestu. "Seveda je treba roke obvezno umiti, če so vidno umazane, pa tudi določeni povzročitelji niso občutljivi na alkohol in takrat si je treba roke umiti, osušiti in naknadno še razkužiti," sklene Sergeja Gregorčič.

"V bolnišnici je veliko ljudi, ki so zelo ogroženi, zato je res pomembno, da obiskovalec, bolnikov svojec, ki pride v bolnišnico, upošteva navodila osebja. Pomembno pa je, da tudi osebje, zdravniki, medicinske sestre, upošteva ta priporočila," nadaljuje voditelj. Na Onkološkem inštitutu so pred kratkim posneli zelo zanimiv video, v katerem so prikazali, kaj se zgodi, ko se z neumitimi in nerazkuženimi rokami dotikamo bolnika. Sporočilo je jasno: če bi bili bacili vidni, najbrž ne bi počeli vsega tega, kar počne pri delu z bolnikom brez razkuževanja rok medicinsko osebje v videu.

Specialistka infektologije se strinja, kajti, kot pravi, "mi smo hodeči inkubatorji, bakterije so zunaj, znotraj in ob vseh stikih se seveda prenesejo ali z enega na drugega ali pa ko se dotikamo skupnih predmetov in nanje prenesemo bakterije. Poleg razkuževanja je v bolnišnici zato ključno tudi čiščenje prostorov in površin. Z rokami pa smo, kot tu vidimo, lahko zelo radodarni. V takem primeru pravim, da bodimo egoisti in naj vsak obdrži svojo floro oziroma bakterije pri sebi."

"V videu vidimo, da je od stika z bolnikom tehnik prešel neposredno na računalnik, ki je v skupni rabi. Na ta način se širijo tudi večkratno odporne bakterije. Ko govorimo o infektologiji in o grožnji prihodnosti, me marsikdo vpraša o naslednji veliki pandemiji. Vendar so ogromna grožnja prav te bakterije, ki se vzgojijo v bolnišnici, ki so odporne proti antibiotikom in se širijo prav na take načine, kot prikazuje ta video," komentira posnetek voditelj, specialist infektologije David Zupančič.

Kako tu pomaga higiena rok?

"Prepričana sem, da se bodo bakterije razširile, ne glede na to, ali so prijazne ali niso, če bodo imele priložnost. Moramo jih ustaviti in pri tem je higiena rok ob pravem času eden od ključnih ukrepov. Seveda pa moramo še na druge načine poskrbeti, da ne bomo spodbujali nastanka odpornih bakterij. V zdravstvu so to standardni ukrepi, ki so ključni za preprečitev širjenja. Čiščenje prostorov, higiena rok, čisto perilo, aseptični posegi pri pacientih. Tu je pomembno sodelovanje nas vseh in seveda tudi obiskovalcev, ki prihajajo v bolnišnico, da upoštevajo pravila za zagotavljanje varnosti pacientov, pa tudi zdravstvenega osebja. Ne nazadnje tudi mi prihajamo v svoje domače okolje in s tem, ko se odgovorno vedemo, ščitimo tudi svoje domače," zaključi Sergeja Gregorčič.

"Kdaj pa bi prišlo v domačem okolju v poštev razkužilo?" zanima voditelja. "Klasičen primer za domačo uporabo razkužila so potovanja. Takrat se večkrat znajdemo v situacijah, ko ni primerne infrastrukture, potujemo povsod, in razkužila so takrat gotovo pravi način za higieno rok," svetuje infektologinja.

Otroci lahko prinesejo iz vrtca gastroenterološke bolezni, kot so na primer okužbe z norovirusi, katerih ovojnica ni lipidna in jim alkohol ne škodi. Tu pa se spodbuja umivanje in ključno je, da se izvaja takrat, ko je to najpomembnejše. To je po zapuščanju stranišča, pred hranjenjem, vmes pa je seveda nujno tudi čiščenje površin, ki se onesnažijo takrat, ko nimamo vsega pod nadzorom.

"Kaj pa večkratno odporne bakterije? Denimo, oče gre v bolnišnico, pride domov okužen z bakterijo MRSA. Je treba razkuževati, ga izolirati od družine?" sprašuje voditelj.

"Če smo vsi higiensko urejeni, to pomeni, da znamo in vemo, kdaj kaj narediti, če imamo nadzor nad svojimi aktivnostmi, če sami skrbimo za svojo nego, v takem primeru se oseba normalno vključuje v družinsko okolje. Posebni ukrepi niso potrebni. Seveda, ko gre za ta stafilokok, ki je načeloma doma bolj na koži, gotovo lahko pričakujemo, da se bo ob tesnih stikih v družini tudi prenašal, ampak eno je nosilstvo te bakterije, drugo pa je okužba. Prvo želimo preprečiti, za drugo pa upamo, da se ob tem ne bo zgodila. Problem pa so lahko tudi Gram-negativne bakterije, ki so načeloma doma v našem črevesju. Vendar če smo urejeni in upoštevamo osnovna higienska načela, da preprečujemo prenos, lahko v domačem okolju ta problem minimaliziramo," zaključi Sergeja Gregorčič.