Po petdnevnem preštevanju glasov je v soboto iz ZDA le prišla novica o zmagovalcu volitev. Joe Biden bo kot 46. ameriški predsednik v Beli hiši nasledil Donalda Trumpa.

Do 8. decembra morajo zvezne države sporočiti končne izide, 14. decembra bodo na elektorski skupščini formalno volili predsednika in podpredsednico, 6. januarja bo senat preštel glasove, 20. januarja pa bo sledila slovesna prisega.

Bidna čakajo veliki izzivi, na prvem mestu boj s pandemijo, ki je v ZDA terjala več kot 240.000 življenj, odnesla pa tudi na milijone delovnih mest. Kot ocenjuje profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Šabič, je bila iz Bidnovega prvega nagovora v Wilmingtonu razvidna jasna povezanost domačih in mednarodnih prioritet njegove administracije. "Ponovna vzpostavitev organizirane in vplivne ameriške zunanje politike ne bo mogoča brez uspešnega boja proti pandemiji in s tem povezane okrepitve gospodarstva. Tu bo Bidna čakalo največ dela, saj Amerika zaradi pandemije in njenih večplastnih posledic za družbo ni načeta samo od znotraj, šibkejša je tudi kot zunanjepolitični akter in s tem potencialno nesposobna hitrega odziva na morebitne vojaške incidente oziroma provokacije na območjih, ki neposredno zadevajo njene interese."

Vrnitev k pariškemu sporazumu in Svetovni zdravstveni organizaciji?

Ob tem dodaja, da je Biden v prvem nagovoru napovedal, da bo v zunanji politiki njegove administracije v ospredju boj proti podnebnim spremembam, pričakujemo pa lahko tudi izboljšanje odnosa z Evropo. "Torej lahko pričakujemo drugačno politiko ZDA do pariškega sporazuma. Velik poudarek je v svojem govoru dal tudi znanosti, kar gotovo pomeni tudi vračanje k Svetovni zdravstveni organizaciji. Kar se Evrope tiče, tako slabega odnosa ZDA do svojih zaveznikov, kot so ga imele pod Trumpovim vodstvom, ne pomnim. Vsaka politika Bidna do Evrope bo v tem smislu veliko izboljšanje. Je pa dejstvo, da bo Bidnu brez senata, ki bi ga obvladovali demokrati, bistveno težje. Zato bo usmeritve in zmožnosti njegove zunanje politike bistveno lažje napovedovati, ko se bodo tudi za senat končale vse volitve."

Sorodna novica Trump pravi, da so bile volitve ukradene, Biden napoveduje "ozdravljenje ZDA"

Uspešnost uresničevanja agende bo torej, kot opominja Šabič, odvisna predvsem od moči v kongresu. Tam so v predstavniškem domu demokrati sicer ohranili večino, a nekaj mest izgubili, v senatu pa je tekma zelo tesna, trenutno imajo oboji po 48 senatorjev. Kdo bo imel večino, bo jasno šele januarja, ko bodo volivci v Georgii znova odšli na volišča in odločili, katera kandidata bosta senatorja. Izida obeh tekem sta bila namreč zdaj preveč izenačena, noben kandidat ni prejel potrebnih 50 odstotkov glasov. Minimalno prednost sta imela republikanska kandidata.

Kaj je pretehtalo v prid Bidna?

Javnomnenjske raziskave so v preteklih mesecih napovedovale občutno večjo prednost Bidna, kot se je potem izkazalo na glasovanju. Prejel je sicer največ glasov v zgodovini, 74,5 milijona, s čimer je za dobrih 5 milijonov glasov prehitel Baracka Obamo ob izvolitvi leta 2008.

Kaj je prevesilo tehtnico v Bidnovo korist? BBC navaja pet razlogov. Na prvem je pandemija covida-19, ki je odnesla več kot 240.000 življenje in opustošila ameriško gospodarstvo. Na drugem mestu navajajo potek Bidnove kampanje, katere vajeti je držala 44-letna Jen O'Malley Dillon, ki je prva ženska v zgodovini demokratske stranke, ki je uspešno pripeljala kandidata v Belo hišo. Pri republikancih je to pred 4 leti uspelo Kellyanne Conway. Če je Biden v prejšnjih dveh poskusih boja za Belo hišo leta 1987 in 2007 spodkopal svoja prizadevanja z neprimernimi izjavami, je tokrat sicer imel nekaj verbalnih spodrsljajev, a so ti hitro utonili v pozabo.

Ključno Bidnovo sporočilo: "Nisem Trump"

Kot tretji razlog omenjajo to, da so postale volitve referendum o Trumpu. Bidnova televizijska kampanja sklepni teden predvolilne kampanje je volivce nagovorjala, da gre za "boj za dušo Amerike." Bidnovo zmagovalno sporočilo je bilo preprosto, da "ni Trump", je zapisal BBC-jev dopisnik iz ZDA Anthony Zurcher.

Kot četrti dejavnik našteva Bidnovo sredinsko strategijo, ki je nagovarjala najširšo množico znotraj volilnega telesa. Zavrnil je stališča bolj levo usmerjenih kandidatov za demokratsko nominacijo, predvsem Bernieja Sandersa in Elizabeth Warren: ne podpira univerzalnega javnega zdravstva, brezplačnega študija ali večje obdavčitve bogatih, s čimer je pritegnil tudi glasove zmernih republikancev, ki so bili nad Trumpom razočarani.

Kot zadnji dejavnik na poti do zmage Zurcher navaja denar: Bidnovi kampanji je v začetku leta finančno kazalo zelo slabo, od aprila dalje pa je zbiranje denarja dobilo krila in v sklepnem delu kampanje je imel na voljo 144 milijonov dolarjev več kot Trump, kar mu je omogočilo veliko intenzivnejše oglaševanje v ključnih državah, kjer je potem osvojil ključne glasove in tako zmagal.