Pred nekaj dnevi so zaradi možnosti nasilnih protestov guvernerji vseh zveznih držav razglasili izredne razmere in prestolnice zaprli za javnost. Pričakovano je varnost najbolj poostrena v Washingtonu, kjer za varnost v teh dneh skrbi okoli 20.000 vojakov in več tisoč policistov. Ameriški komentatorji se zgražajo nad tem, da bo zaradi demokratičnega procesa prenos oblasti po volitvah na ulicah prestolnice več vojakov, kot jih je trenutno v Iraku in Afganistanu.

Letošnja inavguracija bo tako zaradi zgoraj naštetih dogodkov zelo drugačna, še bolj očitna razlika s preteklimi slovesnostmi pa bodo prazne ulice. Zaradi pandemije covida-19 namreč novega predsednika ne bo pozdravila večmilijonska množica, inavguracija bo dejansko v večjem delu virtualna. Travnik National Mall od Lincolnovega spomenika pri State Departmentu do kongresnega griča, kjer se običajno gnete večstotisočglava oz. tudi večmilijonska množica podpornikov novega predsednika, bo tako samevalo. Tam so zdaj postavili skoraj 200.000 zastav.

Pogledali smo v zgodovino in izbrskali nekaj zanimivosti, kaj vse je zaznamovalo inavguracije v preteklosti. Bistvo inavguracije je sicer vseskozi isto: predsednik mora izreči 35 besed dolgo prisego na datum, ki je predpisan v ustavi. Običaji, ki spremljajo inavguracijo, pa so se tekom stoletij močno spremenili in vmes se je zgodilo kar nekaj sprememb, ki so šle v zgodovino kot "prvič se je zgodilo".

Washington si je izposodil denar za pot v New York

Kot prvi predsednik je leta 1789 prisegel George Washington, ki je kot edini predsednik doslej prisegel v dveh različnih mestih: najprej 30. aprila 1789 na balkonu newyorške Federal Hall, na začetku drugega mandata leta 1793 pa je prisegel v kongresni dvorani v Filadelfiji, ki je bila takrat prestolnica ZDA. Kot so poročali nekateri mediji, je bil Washington, ki je imel sicer veliko zemlje, z denarjem zelo na tesnem, tako da si je moral za potovanje na svojo prvo inavguracijo v New York denar izposoditi.

Najprej 4. marec, potem 20. januar

Predsedniki so v zgodovini prisegali na različne datume: George Washington je leta 1789 prisegel 30. aprila, skoraj dva meseca po začetku mandata. V 19. stoletju pa so v ustavo zapisali, da je dan prisege 4. marec. To se je spremenilo šele leta 1933, ko so v ustavo z ratifikacijo 20. dopolnila zapisali, da inavguracija poteka 20. januarja, če pa je 20. januar nedelja, potem priseže predsednik v ožjem krogu 20., slovesna prisega pa je dan pozneje. Prvi je 20. januarja prisegel Franklin D. Roosevelt leta 1937, ko je v dežju in hladu začel svoj drugi predsedniški mandat. Kot edini predsednik je osvojil rekordne štiri mandate. Pozneje so spremenili pravilo, ki dovoljuje posamezniku največ dva predsedniška mandata.

Kot je znano, se Donald Trump današnje inavguracije ne bo udeležil, a to ne bo prvič, da se odhajajoči predsednik ne bo udeležil slovesnosti svojega naslednika. Prvi, ki se ni udeležil inavguracije svojega naslednika, je bil leta 1801 John Adams, ki je izpustil prisego Thomasa Jeffersona, s katerim sta bila sicer predtem dolgoletna prijatelja in politična sopotnika. Enako se je sicer zgodilo tudi 28 let pozneje, ko je Adamsov sin John Quincy Adams bojkotiral inavguracijo Andrewa Jacksona. Quincy Adams je bil tudi edini, ki ni prisegel na Biblijo, temveč na pravno knjigo, ki je vsebovala tudi ustavo.

Tehnološki razvoj: od kamere do spleta

Leta 1857 so inavguracijo Jamesa Buchanana kot prvo fotografirali, 40 let pozneje pa so leta 1897 inavguracijo 25. predsednika Williama McKinleyja kot prvo posneli, leta 1925 pa prisego Calvina Coolidga kot prvo predvajali po radiu. Inavguracija Harryja Trumana leta 1949 je bila prva, ki so jo lahko gledalci spremljali v prenosu na televiziji, prvič pa jo je spremljala letalska parada. Slovesen začetek predsedovanja Billa Clintona leta 1997 pa je bil prvi, ki so ga lahko gledalci neposredno spremljali v spletnem prenosu, poroča New York Times.

Franklin Pierce je bil leta 1853 edini, ki je spremenil besedo v prisegi, in sicer je namesto besede prisegam (swear) uporabil potrjujem (affirm), bil pa je tudi prvi, ki ni poljubil Biblije. Kot navajajo ameriški mediji, je bil razlog, da je spremenil besedo, kriza vere. Dva meseca predtem je namreč v železniški nesreči izgubil svojega edinorojenca Benjamina.

Leta 1865, ob drugi inavguraciji Abrahama Lincolna, so lahko prvič na paradi sodelovali Afroameričani, ženske pa so lahko prvič na inavguracijski paradi sodelovale šele leta 1917 ob začetku drugega mandata Woodrowa Wilsona.

Jimmy Carter je bil leta 1977 prvi ameriški predsednik, ki je uvedel neuraden običaj, da se predsedniški in podpredsedniški dvojec z limuzino popelje po aveniji Pensilvaniji in se ustavi ter sprehodi po aveniji in pozdravi navdušene podpornike. Carterjeva inavguracija je bila tudi zadnja, ki je potekala na vzhodni strani stavbe Kapitola. Od tedaj dalje potekajo na zahodni strani, kjer je več prostora in boljši razgled za zbrano množico.

Prisega v letalu

Inavguracije so običajno načrtovane do zadnje podrobnosti. Se je pa že zgodilo, da je predsednik prisegel popolnoma nepričakovano v letalu. To se je zgodilo po atentatu na Johna F. Kennedyja, 22. novembra leta 1963. Le dobri dve uri po razglasitvi smrti priljubljenega Kennedyja je Lyndon B. Johnson na letalu iz Dallasa v Washington prisegel kot novi predsednik ZDA, in sicer na Kennedyjevem Rimskem misalu, ki so ga našli na predsedniškem letalu. To je bilo tudi prvič in doslej edinič, da je prisego vodila ženska, in sicer je bila to sodnica Sarah T. Hughes.

Zadnja izredna inavguracija je bila leta 1974

Doslej je bilo skupno devet izrednih inavguracij, zadnja med njimi je bila 9. avgusta 1974, ko je po odstopu Richarda Nixona kot 38. predsednik ZDA prisegel Gerald Ford. Podpredsednik je postal le osem mesecev predtem, ko je zaradi obtožb o podkupnini odstopil Spiro Agnew. Ford tako ostaja edini predsednik in podpredsednik ZDA, ki je to postal, ne da bi bil izvoljen na volitvah.

Večina predsednikov je prisegla na Biblijo, Kennedy pa je kot prvi predsednik rimskokatoliške veroizpovedi prisegel na katoliško Biblijo. Lyndon B. Johnson je leta 1965 ob svoji drugi inavguraciji kot prvi prosil svojo ženo, lady Bird, da je ob njegovi prisegi držala Biblijo, kar je odtlej stalna praksa. Obama ob prvi prisegi in Trump, oba sta prisegla na Biblijo Abrahama Lincolna, Trump je imel poleg nje še svojo Biblijo.

Harrison izrekel najdaljši govor in imel najkrajši mandat

Veliko pozornosti je na vsaki inavguraciji deležen tudi govor novega predsednika. Najbolj tragična povezava z njim se je zgodila 4. marca leta 1841, ko je 9. predsednik ZDA William Henry Harrison govoril skoraj dve uri, izrekel je nekaj manj kot 8.500 besed. Ker pa so bile vremenske razmere zelo neugodne, se je močno prehladil in zbolel za pljučnico in točno mesec dni pozneje umrl, s čimer se je v zgodovino zapisal tudi kot predsednik z najkrajšim mandatom. Po navedbah ameriškega državnega centra za ustavo pa naj bi obstajali podatki, da je mogoče, da je Harrison zbolel šele tri tedne po inavguraciji, tako da naj ne bi bila ta usodna zanj.

Na drugi strani pa je bil George Washington na svoji drugi inavguraciji zelo skop z besedami: izrekel jih je le 135, kar je še vedno najkrajši govor novega predsednika v zgodovini ZDA in verjetno bo tako tudi ostalo.

Leta 1857 je James Buchanan v svojem prvem nagovoru državljane seznanil s tem, da se ne bo potegoval za nov mandat.

Od leta 1801 inavguracije na Kapitolu

Za še en mejnik je poskrbel James Monroe leta 1817, ki je bil prvi ameriški voditelj, ki se je odločil, da bo prisegel in nagovoril državljane zunaj. Predtem so namreč potekale prisege v notranjih prostorih, in to ne le v Washingtonu. Washington je tako prisegel v New Yorku, John Adams pa leta 1797 v Filadelfiji, takratnih prestolnicah. Prvi, ki je prisegel na Kapitolu v Washingtonu, je bil leta 1801 Thomas Jefferson.

35. ameriški predsednik John F. Kennedy je kot prvi uvedel branje pesmi na inavguracijski slovesnosti. Takrat 86-letni poet Robert Frost bi moral prebrati svojo, posebej za slovesnost, napisano pesem The Preface, a je imel težave z bleščanjem, zato je po nekaj verzih odnehal in zrecitiral svojo pesem The Gift Outright, ki jo je znal na pamet. Danes bo pesem prebrala Amanda Gorman, ki je leta 2017 postala prva mladinska pesniška lavreatka.

Čeprav je bilo v zgodovini več dvojcev oče – sin, ki so postali predsedniki, pa je nekdanji predsednik George Bush leta 2001 prvi prisostvoval prisegi svojega sina Georgea W. Busha.

Štiri prisege Obame

Barack Obama je bil leta 2009 prvi predsednik v zgodovini, ki je dvakrat ponovil svojo prisego. Ker sta sodnik, ki je vodil inavguracijo, in Obama, ki je ponavljal za njim, nenatančno izgovorila prisego, so izrek prisege naslednji dan, 21. januarja 2009, znova ponovili v Beli hiši. "Po 25 sekundah je predsednik Obama znova postal predsednik", so takrat zapisali pri New York Timesu. Dejansko je Obama poleg Roosevelta edini, ki je prisegel kar štirikrat, saj je štiri leta pozneje najprej prisegel v ožjem krogu, ker je padel 20. januar na nedeljo, potem pa naslednji dan še pred javnostjo.

Obama je tudi predsednik, ki se lahko pohvali z rekordnim občinstvom: njegovo prvo inavguracijo je na ulicah prestolnice spremljalo več kot 1,8 milijona ljudi.

Tradicionalno na inavguracijski dan potekajo številni plesi in sprejemi. Sprejem v Beli hiši in inavguracijski ples sta prva leta 1809 začela James in Dolley Madison. Ona se je kot žena predsednika prva v zgodovini sploh udeležila inavguracije.