S tem je bila Turnerjeva, nekdanja sopredsednica predsedniške kampanje Bernieja Sandersa, v resnici zelo jasna, kdo točno Harrisova je – oziroma, bolje rečeno, ni. Ima zgodovinsko priložnost postati prva ženska na položaju podpredsednice ZDA, in to celo prva nebelopolta.

Vsekakor pa ni napredna. Dvojec Biden-Harris je tako za demokratski esteblišment idealen, je pa hkrati tudi precej veliko razočaranje za tiste, ki so po Sandersovem porazu upali vsaj, da bo Biden skušal zmamiti njegove goreče privržence s podpredsedniško izbiro, ki bi vsaj delno utelešala ideale, za katere se je boril in se še bori senator Sanders, ki se bolj kot z demokratsko stranko identificira kot demokratični socialist.

Sorodna novica Joe Biden - ohranjanje ameriškega statusa quo, tudi prek "trupel"

Dobili so predsedniškega kandidata, ki je v senatu neredko glasoval z republikanci, ki je rušil socialo, glasoval za vojaško posredovanje v Iraku, ni naklonjen splavu in univerzalnemu zdravstvenemu sistemu, ter podpredsedniško kandidatko, ki je kot javna tožilka v Kaliforniji praktično vzpostavila policijsko državo, v kateri so nesorazmerno več zapirali in sodno preganjali temnopolte.

"Vizije ni"

"Ja, pozdravljajte zgodovinski trenutek, absolutno. Ni dvoma, da senatorka Harrisova piše zgodovino in gradi na zgodovini drugih temnopoltih žensk pred njo," je dejala Turnerjeva, sicer tudi sama političarka in profesorica, za The Hill. "A volivci, še posebej mladi volivci, milenijci in generacija Z, si želijo vedeti, na kateri strani stojite."

"Sporočilo je zgrešeno. Vsi že vemo, kaj si demokrati mislijo, kaj si vsi mislimo o Donaldu Trumpu – ni dvoma, da predstavlja jasno nevarnost. Kaj pa ostalo? S čim bodo motivirali ljudi, delavski razred … Še čakam na neko vizijo, ki bo nagovorila ljudi, ki niso del elite. Vizijo, ki bi nagovorila ljudi, ki so že popolnoma obupali. Te vizije preprosto ni," je dejala.

Sorodna novica Kamala Harris s potrditvijo nominacije za podpredsednico ZDA piše zgodovino

Sprva na čelu favoritov

Za 55-letno Harrisovo, senatorko iz Kalifornije, znano po neusmiljenem privijanju kolegov v senatu, se je sicer na začetku predvolilnega boja pred letom dni zdelo, da lahko ponudi to vizijo. Znana kot spretna govornica in nepopustljiva zasliševalka republikancev v senatu, se je naglo zavihtela na čelo kandidatov.

Začetne predstave v soočenjih so ji šle na roke, še posebej pa se je volivcem in zunanjim opazovalcem vtisnila v spomin z neusmiljenim sesutjem Bidna v prah, ko mu je očitala podpiranje rasne segregacije v 70. letih. Z odločnim in čustvenim nastopom, katerega pika na i je bilo razkritje, da je bila tudi ona ena tistih temnopoltih punčk, ki so jih vozili z avtobusom v posebne šole, je Bidna popolnoma razorožila.

"Policistka" Harris

A začetni zagon je naglo pošel, že mesec dni pozneje je na soočenju Harrisovi nepričakovano zaušnico zadala Tulsi Gabbard, ki sicer nikdar ni imela možnosti za nominacijo, pa tudi za napredno ravno ne velja, se je pa upala jasno in glasno pokazati na tožilske "dosežke" Harrisove, zaradi katerih senatorka med temnopoltimi Američani ni ravno priljubljena.

Prav njena politika in odločitve so bile namreč tiste, ki so na zapor obsodile na tisoče Afroameričanov.

"Skrbi me rezime senatorke Harrisove. Spravila je več kot 1.500 ljudi v zapor zaradi marihuane, nato pa se (v radijskem intervjuju) smejala ob vprašanju, ali je kdaj kadila travo," je začela Gabbardova.

"Blokirala je dokaze, ki bi osvobodili nedolžnega moža pred usmrtitvijo. Ljudi je zadrževala v zaporu po izteku njihovih kazni, da bi ji služili kot poceni delovna sila za državo, poleg tega pa se je borila, da se ohrani sistem varščine prek gotovine, ki prizadene revne na najhujši mogoči način."

Harrisova je bila takrat vidno nejevoljna, v svoj bran pa je odgovorila, da je tako dobro reformirala pravosodni sistem v Kaliforniji, da je postal model za celotne ZDA, na kar da je ponosna.

"Bilo je soočenje!"

Še pred koncem leta je bila kampanja Harrisove mrtva. In skoraj točno leto dni po tem, ko je Bidnu očitala rasizem, je "s počaščenostjo" sprejela njegovo snubitev za podpredsednico in se zavezala, da bo storila vse, da Biden postane predsednik.

In vse tiste ostre besede, s katerimi mu je očitala na soočenjih, ko je "udrihala po njem tako močno, da je moral po koncu pobirati zobe s tal", kot se je izrazil Stephen Colbert v oddaji Late Show?

"Ah, dajte no, tisto je bilo soočenje," je smeje se odvrnila Harrisova, ko jo je vprašal, kako lahko tako dobro sodeluje z nekom, ki mu je očitala precej resne stvari, na podlagi, tako se je zdelo, močnih osebnih načel.

Marihuanska politika pod drobnogledom

Šlo je za še eno epizodo v nizu, ko je Harrisova z neznosno lahkoto resno temo obrnila v – popolno šalo. Tako so ji denimo mnogi zamerili tudi, kako prostodušno je razlagala, kako je na univerzi kadila travo ter poslušala Tupaca in Snoop Doga, ko je februarja lani gostovala v The Breakfast Clubu, oddaji, ki se osredotoča na hiphop in afroameriško kulturo.

Ne zamerili, ker bi kadila. Celo ne toliko zamerili zaradi oportunistične omembe Tupaca in Snooppa, čeprav nobeden od njiju še ni izdal albuma, ko je bila Harrisova na univerzi.

Ne, najbolj jim je šlo v nos tisto, kar je senatorki na soočenju očitala Gabbardova – da se pomenljivo muza, ko omenja kajenje trave, istočasno pa je kot okrožna tožilka lastnoročno spravila v zapor 1.900 kršiteljev prav zaradi posedovanja marihuane. To je več kot kateri koli njen predhodnik.

Še več – Harrisova se je v svoji predvolilni kampanji zavzela tudi za legalizacijo marihuane. Tisti, ki so delali z njo, pravijo, da nikdar v karieri ni naredila enega koraka v tej smeri.

"Ko je šlo za boj za legalizacijo, Kamala ni niti s prstom mignila, nikjer je ni bilo, ničla," je za Mercury News septembra povedal Tom Ammiano, nekdanji mestni nadzornik v San Franciscu in član mestnega sveta, ki je sicer podprl Sandersa za predsednika. "Veliko kandidatov sicer med kampanjo spremeni svoja stališča, a vseeno pusti grenak priokus glede tega, kako iskrena ali kako pristna je."

Resničnost drugačna od političnih parol

Harrisova je kot tožilka v San Franciscu delala med letoma 2004 in 2010, potem ko je premagala dotedanjega tožilca, izrazito liberalnega Terencea Hallinana, ki ga je Harrisova med predvolilno kampanjo ostro kritizirala zaradi nizke stopnje obsodb in se zavezala, da bo ona precej strožja.

In ne le, da je bilo na njeni preži precej več obsodb zaradi posedovanja marihuane – tudi precej več aretacij je bilo. Res pa je, da za tiste, ki so posedovali zgolj manjše količine marihuane, urad Harrisove običajno ni zahteval zaporne kazni.

Harrisova se med tokratno predsedniško (in zdaj podpredsedniško) kampanjo rada kaže tudi kot nasprotnica policijskega nasilja in poziva k "pravici za Breonno Taylor", zdravstveno delavko, ki so jo ubili policisti, ko so na njenem domu, misleč, da gre za dom preprodajalca mamil, izvajali racijo. Proti policistom še vedno ni bila vložena obtožnica.

A kot v svojem obsežnem članku iz prejšnjega tedna opozarja New York Times, je bila Harrisova kot generalna tožilka Kalifornije, čeprav se je rada označevala za napredno, precej bolj popustljiva do policijskega nasilja. Še več – večinoma se je striktno izogibala vlaganjem obtožnic proti policistom, ki so med opravljanjem službenih dolžnosti ubili osumljence.

"Kritiki ji očitajo, da je delala drobne korake tam, kjer bi bila potrebna korenita reforma. In v svoji karieri si je na splošno pridobila sloves tiste, ki sprejema zelo previdne, komaj opazne ukrepe in vzdržuje status quo," so zapisali v New York Timesu.

Slalomiranje med policijo in levico

Harrisova je dejala, da se je za kariero tožilke odločila, da bi spremenila sistem "od znotraj". A kot okrožna tožilka in nato javna tožilka – v obeh primerih prva temnopolta ženska na teh položajih – je nenehno slalomirala med dvema mogočnima silama – policijo in levico v eni najbolj liberalnih zveznih držav ZDA.

Harrisova se je rada ponašala, da je "prva med policisti". V svoji knjigi iz leta 2009 Smart on Crime je zapisala: "Če dvignejo roke tisti, ki bi radi videli več policistov na ulicah, bi se moja izstrelila najvišje." In še: "Praktično vsi državljani, ki spoštujejo zakone, se počutijo varneje, ko vidijo može v modrem."

A letos, ob hladnokrvnem policijskem oboju temnopoltega Georgea Floyda v Minneapolisu, ki je sprožil množične proteste za pravice temnopoltih in proti policijskemu nasilju, je dejala, da je "ohranjanje statusa quo miselnost, da nas več policistov na ulicah dela varnejše". "To je narobe. Preprosto narobe," je pribila.

Je Harrisova dejansko spremenila svoja prepričanja, ali je zgolj politična pragmatičarka, se sprašuje New York Times. Glede na njen odgovor Colbertu glede soočenj verjetno prvo. Vsekakor je težko verjeti, da bo Kamala, razen spola in barve kože, tisti veter svežine, ki bo zapihal v Washingtonu.