Ameriški predsednik je več kot dva tedna po porazu na volitvah 3. novembra Upravi splošnih služb (GSA) kar prek Twitterja prižgal zeleno luč za začetek prenosa oblasti, čeprav volilnega poraza še vedno ni priznal.
Trump je novico tvitnil, pred tem pa je v javnost prišlo pismo vodje GSA-ja Emily Murphy, ki je tudi sama doslej onemogočala prenos oblasti. Sporočila je, da se je sama odločila za začetek tranzicije na podlagi zakona in dostopnih dejstev. "Nikoli ni nihče name pritiskal neposredno ali posredno," je sporočila v pismu Bidnu. Zatem je Pentagon sporočil, da bo "nudil pomoč Bidnovi ekipi, ki bo profesionalna in učinkovita ter bo upravičila pričakovanja ljudi". Tudi Bidnova spletna stran v tem prehodnem obdobju je nato spremenila domeno v .gov, ki pripada ameriški vladi. Biden je nato v izjavi pozdravil Trumpovo potezo in jo označil kot "nujno za zmago nad izzivi, pred katerimi je država".
Biden lahko nadaljuje prehod, saj je Trump dovolil sprostitev 6,3 milijona dolarjev proračunskih sredstev, predvidenih za ta namen. Bidnova ekipa bo dobila pisarniški prostor, prehod pa so že začeli v Pentagonu, Biden bo dobival tudi obveščevalna poročila. Novoizvoljeni predsednik do zdaj ni imel dostopa do proračunskih sredstev, do zveznih agencij in do zvezne policije FBI, ki vodi postopke pregleda preteklosti ministrskih in drugih kandidatov za visoke vladne položaje, prav tako ni imel dostopa do obveščevalnih poročil.
Tranzicijo zahtevali tudi nekateri republikanci
Pred potrditvijo volilnega izida v Michiganu je začetek tranzicije zahtevalo tudi nekaj republikancev, med njimi senator iz Tennesseeja Lamar Alexander in senator iz Ohia Rob Portman. Že prej so to med drugim storili senatorji Mitt Romney iz Utaha, Lisa Murkowski z Aljaske, Ben Sasse iz Nebraske, Shelley Moore Capito iz Zahodne Virginije in Susan Collins iz Maina. Začetek tranzicije je v ponedeljek zahtevalo tudi 160 direktorjev ameriških podjetij, pa tudi več kot sto republikanskih strokovnjakov za nacionalno varnost, med njimi ministri nekdanjih republikanskih vlad.
Prva ženska in prvi Latinskoameričan
Biden medtem nadaljuje objavo imen ministrskih kandidatov svoje vlade, ki bo začela delati po njegovi prisegi na Kapitolu 20. januarja. Za naslednika Mika Pompea na položaju ameriškega zunanjega ministra je imenoval 58-letnega Antonyja Blinkna. Blinken, ki velja za enega najtesnejših Bidnovih svetovalcev na področju zunanje politike, je bil v času predsedovanja Baracka Obame namestnik državnega sekretarja.
Biden bo predvidoma naznanil, da je za finančno ministrico izbral nekdanjo predsednico centralne banke Federal Reserve Janet Yellen, ki bo postala prva ženska na tem položaju, prav tako pa je bila prva ženska na čelu ameriške centralne banke.
Ženska pa bi lahko prvič prevzela tudi vodenje ameriškega obrambnega ministrstva. Kot glavna favoritka za ta položaj namreč velja Michele Flournoy. Za svetovalca za nacionalno varnost je novoizvoljeni predsednik imenoval še enega tesnega sodelavca Jaka Sullivana, ki je bil Bidnov svetovalec za nacionalno varnost že, ko je bil ta Obamov podpredsednik. 68-letna Linda Thomas-Greenfield bo postala nova ameriška veleposlanica pri Združenih narodih. Na položaj ministra za domovinsko varnost namerava Biden imenovati Alejandra Mayorkasa, ki se je rodil na Kubi.
Položaj nacionalne direktorice za obveščevalne dejavnosti naj bi zasedla Avril Haines, ki je bila v preteklosti namestnica direktorja obveščevalne agencije Cia in namestnica ministra za domovinsko varnost. Bidnov posebni odposlanec za podnebne spremembe pa bo nekdanji zunanji minister John Kerry.
"Kandidati izražajo prepričanje, da se s svetovnimi izzivi ne moremo spopasti s starim načinom razmišljanja in nespremenjenimi navadami," je dejal Biden in dodal, da je kandidate zadolžil, da povrnejo ameriško svetovno in moralno vodstvo.
Največ težav se pričakuje pri potrditvi nominacije Mayorkasa, saj so leta 2013 proti njegovemu imenovanju na položaj namestnika ministra za domovinsko varnost v senatu z demokratsko večino glasovali vsi republikanci. Takrat je bil pod preiskavo generalnega inšpektorja ministrstva zaradi suma, da je kot direktor službe za državljanstva in priseljevanje pristransko potrjeval vizume tistim, ki so bili pripravljeni na vlaganja v ZDA.
Trump ponovno pred kamerami
Trump je v zadnji izjavi za javnost poudaril, da je borzni indeks Dow Jones presegel 30.000 točk. Trump je prišel v sobo za novinarske konference Bele hiše skupaj s podpredsednikom Mikom Penceom in dejal, da je rast omenjenega indeksa nad 30.000 točk največja v zgodovini. "Nihče ni nikoli mislil, da se bo to zgodilo. Želel sem le čestitati vsem ljudem v vladi, ki so tako trdo delali, in prebivalcem ZDA," je dejal Trump. Po mnenju analitikov Wall Streeta so borzni indeksi narasli prav zato, ker je Trump v ponedeljek zvečer prenehal ovirati prenos Bidnove vlade.
Pensilvanija potrdila Bidnovo zmago
Ameriška zvezna država Pensilvanija je potrdila zmago demokrata Joeja Bidna na predsedniških volitvah 3. novembra s prednostjo 80.555 glasov pred republikancem Donaldom Trumpom, ki je s tem izgubil še zadnje upanje na morebitno spremembo izida predsedniških volitev.
Državna sekretarka Pensilvanije Kathy Bookvar je potrdila volilne izide, ki jih je dobila iz vseh 67 okrožij države, guverner Tom Wolf pa je tvitnil, da je podpisal seznam vseh 20 elektorjev za Bidna.
"Zaupam volilnemu sistemu naše države, ki ima integriteto. Joe Biden je zmagal v Arizoni za, mislim, okoli 10.300 glasov," je dejal guverner Arizone Doug Ducey, medtem ko Arizona izida uradno še ni potrdila.
Zmago demokrata je potrdilo tudi vrhovno sodišče Nevade s tem, da je sprejelo končni izid štetja glasov, ki ga je predložila republikanska državna sekretarka Barbara Cegavske. Biden je zmagal za 33.596 glasov, demokratski guverner države Steve Sisolak pa namerava potrditi šest elektorjev te zvezne države za Bidna.
Trumpu ostaja še možnost ponovnega štetja glasovnic v Georgii, kjer je Bidnova zmaga že potrjena po vnovičnem ročnem preštevanju glasovnic, in ponovno štetje glasovnic v dveh okrožjih Wisconsina.
16 elektorskih glasov iz Michigana tudi uradno Bidnu
Odločitev je bila sprejeta, potem ko je tudi volilna komisija v zvezni državi Michigan potrdila Bidnovo zmago, ki je Trumpa premagal za 155.000 glasov oziroma z 2,8-odstotno prednostjo, s tem pa mu je pripadlo 16 elektorskih glasov. Štiričlanska državna volilna komisija Michigana, ki jo sestavljata dva republikanca in dva demokrata, je Bidnovo zmago potrdila s 3:0 in enim vzdržanim glasom.
Doslej nobeni Trumpovi tožbi ni uspelo spremeniti izida volitev. V kratkem naj bi Bidnovo zmago potrdila tudi Nevada, večina držav pa mora to storiti do začetka decembra. Poleg Michigana je od držav, kjer je bil izid tesen, Bidnovo zmago že potrdila Georgia, ne glede na to, da bodo tam še enkrat šteli glasovnice na zahtevo Trumpove kampanje. Trump je v tvitu še sporočil, da se bodo borili naprej, in verjame, da bodo zmagali. "Kljub temu pa v interesu države priporočam, naj Emily stori vse, kar je treba glede uvodnih protokolov, in svoji ekipi sem naročil isto," je tvitnil Trump.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje