Oziroma so se, dokler je bil njegov protikandidat Biden. S precej bolj energično Kamalo Harris so karte zdaj premešane.

A kakšna je bila pot 78-letnega Trumpa do položaja, ko se še tretjič poteguje za predsedniški stolček?

Leta 1946 v New Yorku rojeni Trump je četrti otrok newyorškega nepremičninskega tajkuna Freda Trumpa, sina nemških priseljencev, in na Škotskem rojene gospodinje Mary Anne MacLeod. Kljub družinskemu bogastvu je moral mladi Trump opravljati manj ugledna dela v očetovem podjetju, pri 13 letih pa so ga starši zaradi slabega vedenja poslali v internat zasebne vojaške akademije.

Šolanje je nadaljeval na Univerzi v Pensilvaniji, kjer je diplomiral iz ekonomije, hkrati pa delal v očetovem podjetju. Tisto obdobje je zaznamovalo tudi njegovo izogibanje vpoklicu v vojsko in služenju v vietnamski vojni, kar je dosegel s pomočjo lažnega zdravniškega spričevala.

Čeprav bi moral biti njegov starejši brat Fred mlajši tisti, ki bi nasledil očeta, je ta naloga nazadnje padla na Donalda, saj se je njegov brat odločil za kariero pilota. Fred mlajši je umrl pri 43 letih zaradi alkoholizma, kar je razlog, da se Trump po lastnih besedah povsem izogiba alkohola.

Trump je v nepremičninske vode zaplaval z "majhnim" očetovim posojilom milijon dolarjev, preden se je pridružil očetovemu podjetju, ki ga je prevzel leta 1971 in ga preimenoval v Trump Organization. Trump rad pove, da mu je bil oče, ki je umrl leta 1999, vedno velik navdih, v istem dihu pa poudari tudi, kako mu je iz tistega milijona uspelo ustvariti desetmilijardno premoženje.

Osvajanje Manhattna

Pod novo taktirko je Organizacija Trump z gradnje stanovanjskih blokov za nižji in srednji razred v Brooklynu in Queensu presedlala na razkošne, megalomanske nepremičninske projekte na Manhattnu, vključno z znamenitim, 68-nadstropnim Trump Towerjem na Peti aveniji. Na splošno Trump nadvse rad na stavbe in projekte lepi svoj priimek, pa naj gre za hotele (Trump International Tower), univerze (Trump University) ali pa zrezke (Trump Steaks).

Posle je razširil tudi na mednarodno prizorišče in odpiral različice Trump Towerja v Mumbaju, Carigradu in na Filipinih. A čeprav se Trump rad prikazuje kot zelo uspešen poslovnež (to mu je delno tudi pomagalo v Belo hišo), pa v resnici vsi njegovi posli niso bili najbolj dobičkonosni. Tako je denimo bankrotirala celotna veja podjetja, ki se je ukvarjala z igralnicami in hoteli (Trump Entertainment Resorts).

A Trumpov imperij je segal še dlje, sam Trump pa nikdar ni prav dolgo miroval.

Podpisal se je pod več knjig, od katerih je najbolj znana Umetnost posla (Art of the Deal; 1987), ki se delno bere kot knjiga spominov, delno kot poslovni priročnik, delno kot čaščenje lika in dela Donalda Trumpa.

Resničnostni šov in lepe ženske

Ta kult osebnosti je nadaljeval z resničnostnim šovom Vajenec (The Apprentice), ki je premiero doživel leta 2003. V šovu so tekmovalci, nadobudni mladi poslovneži, tekmovali za delovno mesto v Trumpovi organizaciji.

Trump je kar 14 sezon služil kot producent in voditelj šova, televizija NBC pa mu je v tem času plačala 213 milijonov dolarjev. Forbes Trumpovo premoženje danes ocenjuje na okoli 5,6 milijarde dolarjev, čeprav Trump navaja precej višjo številko.

Šibka točka nepremičninskega mogotca so bile vedno tudi lepe ženske – bil je lastnik licenc lepotnih tekmovanj za Miss Universe, Miss ZDA in Miss Teen, družil se je s starletami, manekenkami in Playboyevimi zajčicami.

"Samodejno me privlačijo lepe ženske – kar poljubljati jih začnem. Kot magnet. Naravnost po poljub. Niti čakam ne. In ko si zvezda, ti vse pustijo. Vse lahko storiš. Zagrabiš za p**ko. Vse," je dejal voditelju Billyju Bushu v posnetku, ki je znova vzniknil oktobra 2016 med predvolilno kampanjo – in dvignil veliko prahu. Ne sicer dovolj, da bi mu to odneslo volitve.

Nekdanje žene in skoki čez plot

Poročen je bil trikrat — s Čehinjo Ivano Zelníčkovo (Ivano Trump), nekdanjo manekenko, med letoma 1977 in 1991, z igralko Marlo Maples med letoma 1993 in 1999, leta 2005 pa se je poročil s Sevničanko Melanijo Knavs (danes Melania Trump), s katero imata sina Barrona. Skupno ima Trump pet otrok.

Prav zgleden mož Trump nikdar ni bil, saj so bili njegovi skoki čez plot pogosti – in dobro dokumentirani. Med bolj odmevnimi v času zakona z Melanio sta bili njegovi razmerji s Playboyevo zajčico Karen McDougal in pornoigralko Stormy Daniels med letoma 2006 in 2007 (ko je bila Melania noseča). Obema je plačal zajetno vsoto za molk, kar je v obdobju njegovega predsednikovanja prišlo na dan in povzročilo velik škandal – a ne dovolj velik, da bi ga to odneslo s položaja.

Maja letos je newyorška porota odločila, da je Trump kriv po vseh 34 točkah obtožnice zaradi ponarejanja poslovnih dokumentov v povezavi s plačilom Danielsovi za molk o spolnem odnosu.

Sušenje washingtonskega močvirja

Trumpov skok v politične vode ni bil povsem nepričakovan – interes za predsedniško kandidaturo je izrazil že leta 1987 – in je bil v resnici tudi nekakšno logično nadaljevanje poti osebe, ki je vedno gojila visoke ambicije.

Njegova politična pripadnost je bila sicer vedno zelo fluidna in sam je v preteklosti večkrat dejal, da so mu v številnih pogledih bližje politike demokratov. Njegova politična stališča tako ne izvirajo iz njegovih vrednot in prepričanj, ampak bolj iz oportunizma in prilagajanja situaciji (in bazi).

Ko je junija 2015 napovedal, da se bo potegoval za republikansko predsedniško nominacijo, mu nihče ni pripisoval veliko možnosti – posmehovali so se mu tudi republikanci. A je s svojim neposrednim populističnim slogom iz meseca v mesec pridobival podporo in julija 2016 je bil Trump na republikanski konvenciji uradno potrjen za republikanskega predsedniškega kandidata.

Njegova kampanja je bila od začetka do izvolitve zaznamovana s škandali in politično nekorektnimi izjavami, a je ohranjal gorečo bazo podpornikov z obljubami, kako bo Washington "izsušil močvirja". V anketah je stalno zaostajal za demokratsko tekmico in politično veteranko Hillary Clinton, a jo je nazadnje na volilni torek na presenečenje vseh premagal in januarja 2017 v Beli hiši po osmih letih nasledil Baracka Obamo.

Volivcem je v predvolilni kampanji obljubljal, da bo državo vodil kot svoje podjetje, kar je bilo do neke mere res – kot v podjetju je tudi v Beli hiši položaje razdelil med svoje otroke in zeta Jareda Kushnerja, zaradi česar je bil deležen očitkov o nepotizmu.

Buren prvi mandat

A to je bilo v resnici še najmanj. Trumpovo predsedovanje je bilo, milo rečeno, burno. Člani kabineta so se menjavali rekordno hitro, predsednik pa je s svojo zaletavostjo in politično nekorektnostjo zanetil marsikateri diplomatski spor, hkrati je močno razdvojil tudi ameriško javnost.

Med bolj izpostavljenimi temami sta bilo njegovo vztrajanje pri gradnji zidu na meji z Mehiko in protipriseljenska politika, ki jo je z deportacijami priseljencev brez ustreznih dokumentov, prepovedjo vstopa muslimanov v ZDA in nasprotovanjem priseljevanju beguncev iz Sirije močno zaostril.

Na področju zunanje politike je zanetil več sporov, zlasti z EU-jem in Natom, znašel se je tik na robu vojne s Severno Korejo in Iranom (ZDA je umaknil iz Obamovega sporazuma z Iranom), a se mu je, v nasprotju z njegovimi predhodniki, vključno z demokrati, uspelo ogniti večjim vojaškim posredovanjem.

Kritiki mu očitajo zlasti njegovo paktiranje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom (Hillary Clinton in del demokratov še vedno trdita, da so volitve izgubili zaradi ruskega vmešavanja), pri čemer Trump še danes trdi, da pod njegovim predsednikovanjem Putin ne bi nikdar napadel Ukrajine – in prav tako obljublja, da bo ob morebitni zmagi vojno tam nemudoma končal.

Tretji predsednik z ustavno obtožbo

Trump je tudi opravil revizije vrste trgovinskih sporazumov in TTP označil za "izdajo" ameriške industrije, še posebej avtomobilskega sektorja. Zanj naj bi bil ta sporazum "še večja katastrofa" kot severnoameriški prostotrgovinski sporazum (NAFTA), ki je začel veljati leta 1994, med predsedovanjem Billa Clintona. Pri vsem tem mu je vodilo eno – amerikanizacija. S Kitajsko je kot predsednik sprožil intenzivno trgovinsko vojno, pri čemer se spor tudi pod Bidnom ni zares zgladil.

Ves čas se je spopadal tudi z domačimi mediji, ki jih kategorično označuje za "lažne", pogosto se spušča v verbalne spopade z novinarji, ki mu postavljajo težka vprašanja.

Demokrati so skušali Trumpov mandat predčasno skrajšati s postopkom za odstavitev (t. i. impeachment) zaradi zlorabe pooblastil, ko je pomoč Ukrajini pogojeval s preiskavo Bidna oz. njegovega sina. Trump je tako postal šele tretji predsednik ZDA z ustavno obtožbo, a so ga v senatu, kjer imajo večino republikanci, pričakovano oprostili.

Ves svoj mandat je Trump udrihal tudi čez Obamovo zdravstveno reformo (Obamacare), ki jo je skušal ukiniti, a je vmes posegla epidemija covida, ki je močno zaznamovala zadnje mesece Trumpovega mandata in mu zbijala priljubljenost.

Na volitvah novembra 2020 je Trumpa dokaj prepričljivo premagal Biden (s 306 elektorskimi glasovi proti 232), ki je svojega tekmeca uspešno napadal predvsem zaradi neustreznega vodenja države skozi pandemijo. A Trump se s položaja ni umaknil mirno in je že pred volitvami med svoje volivce sejal seme dvoma, da bodo skušali demokrati volitve "ukrasti". Po volitvah sta Trump in njegov tabor vložila več pritožb na izide volitev, a so sodniki, vključno s tistimi, ki jih je imenoval Trump, vse ugovore zavrnili.

Kljub temu je Trump vztrajal, da je Biden volitve ukradel, in s tem podpihoval svoje privržence, "naj vzamejo državo nazaj", kar je nazadnje vodilo v zloglasni vdor Trumpovih podpornikov v stavbo kongresa 6. januarja 2021, ravno ko je kongres potrjeval izide volitev. V vstaji je bilo ranjenih več kot 140 policistov, pet ljudi je umrlo, Trump pa je vstajnike označil za "velike domoljube".

Tožilstvo je imelo manj razumevanja in lani so proti Trumpu vložili obtožnico zaradi prizadevanj za razveljavitev izida predsedniških volitev leta 2020, a je julija letos vrhovno sodišče ZDA sklenilo, da je predsednik ZDA zaščiten pred kazenskim pregonom za vsa uradna dejanja na položaju.

Burni zadnji tedni kampanje

Trumpova predvolilna kampanja 2024 je tako večino časa potekala v znamenju sodnih procesov proti njemu, kar se zdi, da je Trumpovo bazo samo še bolj razvnelo. Do republikanske nominacije se je tako rekoč sprehodil, brez vsake prave konkurence, in bil 20. julija na republikanski konvenciji v Milwaukeeju uradno potrjen za predsedniškega kandidata republikanske stranke.

Vsega šest dni pred tem je Trump na zborovanju v Pensilvaniji preživel poskus atentata, ko ga je 20-letni strelec zadel v uho. Za trenutek se je zdelo, da je Trump dejansko neuničljiv in jadra proti Beli hiši.

A porazna predstava Joeja Bidna na soočenju konec junija je vnesla paniko med vidnejšimi demokrati in demokratskimi donatorji in po več tednih pritiskov na aktualnega predsednika je ta 21. julija sporočil, da se umika iz tekme in za predsedniško kandidatko demokratov podprl Kamalo Harris. Hkrati se je tudi Trumpova izbira podpredsedniškega kandidata (senator iz Ohia J. D. Vance) izkazala za zelo neposrečeno in Trumpov suveren pohod do volilne zmage je naglo zastal.