Varuhinja je prejela več sporočil gledalcev, ki jih moti, da govorci v programih TV Slovenija nosijo zaščitne maske. Maske namreč vplivajo na razumljivost nastopajočih, saj si gledalci pri razumevanju povedanega velikokrat pomagajo tudi z branjem ustnic in obrazno mimiko govorca, ki pa je pri uporabi maske skrita. Gledalci so opozorili tudi na slabšo razumljivost govorcev, ki v programih sodelujejo preko spletnih aplikacij. Primeri sporočil gledalcev:

»Sem vaša zvesta poslušalka in gledalka na TVS. Nisem tako zelo mlada – upokojenka. Med nami starejšimi je več 100 takih, ki malo slabše slišimo. Tudi jaz sem med njimi. V imenu teh bi rada, da bi se vaši voditelji prilagodili tudi nam….. Velik problem pa so govorci z maskami – so slabše slišni.« (A. A., oktober 2020)

»Prispevki ki so posneti in imajo nastopajoči nameščene maske so težko razumljivi mislim da bi bilo dobro opremiti s podnapisi. Težko razumljivi so tudi tisti ki se oglašajo preko VIBRA ali skypa.Za goste ki pa so v studiu pa bi se dalo rešiti na kakšen drugačen način da nebi imeli nameščene maske. In problem je tudi o prepoznavnosti gostov ,ker samo za trenutek napišete kdo je govoreči.Mogoče še to napisan je samo ime in priimek ne pa tudi v katerem imenu (ustanove,funkcije) zastopa.« (M. K., januar 2021)

»Za nas naglušne, ki si pomagamo razumeti sogovornika z branjem z ustnic, so postale informativne oddaje RTV Slovenije v primerih, ko gostje oddaje nosijo maske, povsem nerazumljive. Celo vladni odlok, ki zapoveduje nošenje mask, izrecno določa, da je treba z naglušnimi govoriti brez maske. Zadnji pogovor Tanje Starič s predsednikom vlade Janezom Janšo v Odmevih, ki sta sodeč po preglednici pred začetkom pogovora, govorila o državljanih, starejših od 70 let, (ki smo verjetno že vsi več ali manj naglušni) je bil zato za naglušne povsem nerazumljiv. Predsednik vlade je napihoval masko in gledal nekam v prazno, da niti po njegovi mimiki ni bilo mogoče sklepati, o čem govori, voditeljica je napihovala masko in nerazumljivo drdrala kot dež ter gledalcem celo obračala hrbet. Tudi v drugih informativnih oddajah, kjer gostje nosijo maske, ni mogoče razumeti, o čem govorijo. Zato vas prosim, da v imenu članstva na RTV Slovenija naslovite zahtevo, da informativne oddaje, v katerih gostje nosijo maske, podnaslovijo, ali pa med pogovorom uporabljajo zaščitne pregradne stene, ki jih imajo. Izgovor, da na nacionalni televiziji nosijo maske zaradi edukativnih namenov, je za naglušne grobo žaljiv.« (L. G., januar 2021)

Gledalka L. G., ki je izgubila sluh, vendar ne uporablja znakovnega jezika, je pisala Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, varuhinji pa je njeno pismo posredoval tajnik zveze Matjaž Juhart. V spremnem sporočilu je zapisal, da so prejeli precej podobnih klicev in prošenj in zato RTV Slovenija prosijo, da pripomore k iskanju ustrezne rešitve.

Kako zagotoviti varno komunikacijo med novinarji in sogovorniki, ne da bi škodili slišnosti

Varuhinja je pritožnikom pojasnjevala, da se od spomladi, ko je izbruhnila epidemija, programski ustvarjalci soočajo z izzivom: kako zagotavljati varno komunikacijo med novinarji in sogovorniki, ne da bi s tem škodili slišnosti in razumljivosti ter okrnili sporočilnost vsebin.

»Ne mine teden, ko ne bi prejela pritožbe kakšnega gledalca ali gledalke, ki je menil, da televizijski novinarji dajejo državljanom slab zgled, ker ne nosijo mask, in da tako državljane spodbujajo k nespoštovanju ukrepov. Po drugi strani se od pomladi še krepi nejevolja gledalcev z naglušnostjo in okvaro sluha, ki ne obvladajo znakovnega jezika, in se v poplavi mask (v pričakovanju nujnih informacij) počutijo medijsko prikrajšane, izolirane in diskriminirane.«

V pomoč so lahko tudi podnapisi in tolmači

Gledalcem, ki imajo težave s slušnim razumevanje, so lahko v pomoč tudi podnapisi, s katerimi so opremljene oddaje, ki so posnete vnaprej, ter ponovitve oddaj, ki so na TV Slovenija potekale v živo.

Nekatere oddaje na Televiziji Slovenija so tolmačene tudi v slovenski znakovni jezik. Število tolmačenih oddaj se je v času epidemije povečalo, tolmačene so tudi vse novinarske konference za zajezitev epidemije, ki jih prenaša TV Slovenija. Osrednje informativne oddaje s tolmačem so na voljo za ogled tudi preko spleta; pri ogledu oddaje si lahko uporabnik sam vključi ali izključi tolmačenje s pritiskom na gumb v orodni vrstici spletnega predvajalnika.

Kaj pa podnaslavljanje v živo?

V času epidemije pa je postalo še bolj očitno, kako koristna in potrebna bi bila možnost podnaslavljanja govora v živo. Marsikdo, ki ima težave s sluhom, namreč ne razume slovenskega znakovnega jezika, pri razumevanju vsebin pa jim lahko pomagajo podnapisi. Varuhinja je gledalcem odgovarjala, da v Sloveniji žal še nimamo tehnologije za avtomatizirano zapisovanje govorjene slovenščine, s katero bi gledalcem zagotovili sprotno podnaslavljanje oddaj, ki potekajo v živo. Tuje aplikacije pri zapisovanju slovenščine ne delujejo oz. niso dovolj kakovostne in zanesljive.

Koordinatorka dostopnosti in invalidskih vsebin na RTV Slovenija Mateja Vodeb je pojasnila, da lahko v živo s pomočjo vnaprej pripravljenih tekstov ustvarjalcev programov zagotavljajo sprotne podnapise le pri dnevnoinformativnih oddajah. Čeprav nekatere države že zagotavljajo zelo kakovostne podnapise v živo s pomočjo nove tehnologije razpoznave govora, pa je ta za slovenski jezik šele v razvoju. Ponekod uporabljajo tudi hitro tipkanje s pomočjo navadne tipkovnice, vendar pri teh tehnikah prihaja do časovnega zamika. Dodala je, da se v Službi za dostopnost na RTV Slovenija povezujejo z razvijalci in strokovnjaki na področju razpoznave govora ter upajo da bo tehnologija kmalu dosegla nivo, ki bo ustrezal potrebam televizijskega produkcijskega sistema.

Priporočila in pobude varuhinje

Varuhinja je oktobra 2020 napisala priporočilo programskim ustvarjalcem in zaposlenim v televizijski produkciji ter jih prosila, naj upoštevajo opozorila gledalcev in poskrbijo za najvišjo možno stopnjo slišnosti in razločnosti povedanega v vsebinah Televizije Slovenija:

»Apeliram na vse, ki so v produkciji zadolženi za kakovost zvoka (od snemalcev od montažerjev in tonskih mojstrov), kakor tudi na programske ustvarjalce, da te okoliščine – uporabo mask in izjav, posnetih na daljavo - v največji meri upoštevate. Prosim, da se pri snemanju in ozvočenju takšnih govorcev (na terenih in v studiih) posebej pazi na slišnost in razločnost povedanega. Prav tako prosim, da se takšnih posnetkov, če je le mogoče, ne obremenjuje še z glasbo in efekti. Prošnjo in poziv naslavljam na odgovorne urednike vseh TV-programov, saj menim, da gre za univerzalno težavo. Ker je pred nami verjetno kar dolgo obdobje dela pod posebnimi pogoji, bi bilo morda smiselno, da se v uredništvih oz. v programsko-produkcijskih ekipah še podrobneje pogovoriti o tem. In če je potrebno, pripravite dodatna navodila.«

Januarja 2021 je ob ponovnih pritožbah gledalcev pisala direktorici TV Slovenija Nataliji Gorščak, koordinatorki dostopnosti in invalidskih vsebin Mateji Vodeb, odgovorni urednici Informativnega programa Manici J. Ambrožič in Luki Zebcu, vodji MMC, ki zagotavlja podnaslove. Prosila jih je, da k razumljivosti (dostopnosti) govorjenih televizijskih vsebin prispeva vsak po svoji moči.

Predlagala je:

• da vodstvo TV SLO o zadregi občinstva (vnovič) obvesti vlado in (vnovič) preveri, ali obstajajo še kakšne rešitve za boljšo razumljivost posredovanih vsebin;
• da Informativni program v primerih, ko posname pomemben pogovor za dnevnoinformativne oddaje, prioritetno poskrbi, da posnetek prejmejo v službi za podnaslavljanje, da vnaprej pripravijo podnapise,
• da v službi Dostopnosti (www.rtvslo.si/dostopno) še bolj angažirano preizkušajo vse možnosti, ki so na voljo za zapisovanje govorjene besede in podnaslavljanje,
• da vsi, ki lahko, pri vseh inštitucijah, s katerimi smo v stiku – vedno znova opozarjamo na težave našega občinstva in na breme odgovornosti, ki ga lahko prevzamemo le skupaj, ne more pa ga v celoti prevzeti RTV oz. TV Slovenija.

Varuhinja je iz odgovorov razbrala razumevanje in zavezo, da bo vsak storil, kar je v njegovi moči.