Veliko odzivov občinstva, kar 28, je oktobra sprožila oddaja, ki je ni bilo – načrtovan Intervju z Uršo Cankar Soares. Ker lahko varuhinja obravnava samo objavljene programske vsebine, je ob tem zapisala le nekaj splošnih pojasnil o cenzuri, novinarski in uredniški avtonomiji ter odgovornosti odgovorne urednice.
Podrobneje pa se je posvetila intervjuju z Ježkovim nagrajencem Borisom Cavazzo, ki sta mu gledalki očitali, da je bil gost prikazan »na način, ki je prizadel njegovo dostojanstvo«. Varuhinja je poleg odzivov avtorja intervjuja, urednika in odgovorne urednice pridobila tudi strokovno mnenje psihologov in presodila, da razlogov za odpoved intervjuja ni bilo. Pod vprašaj pa je postavila izbiro žanra in na drugi strani opozorila na pomembno vlogo medijev pri vključevanju starejših oseb.
Podrobno presojo je varuhinja opravila tudi glede pritožbe bralke MMC-ja, ki jo je zmotilo oglasno sporočilo v videzu novinarskega besedila. Z MMC-ja je prejela odgovor, da gre za t. i. »advertorial«, vendar je s podrobnejšim pregledom ugotovila, da gre pri tem in drugih »advertorialih« za oglasna sporočila, ki so po umestitvi na spletno stran, obliki, grafičnih elementih, žanru, velikosti in tipologiji črk, postavitvi fotografij in še nekaterih elementih zelo podobni novinarskim besedilom, zato bralce navajajo k zmotnemu sklepanju, da berejo verodostojno novinarsko besedilo. To pa je v nasprotju z Zakonom o medijih in Programskimi standardi RTV Slovenija, ki zapovedujejo, da morajo biti oglasne vsebine jasno in prepoznavno ločene od novinarskih vsebin.
Skupaj s tem odzivom je varuhinja oktobra prejela sedem odzivov na oglaševanje, med njimi največ o neprimernosti TV-prodaje za javno televizijo.
Med 187 odzivi se jih je sicer največ, 71, nanašalo na Televizijo Slovenija, med njimi kar 60 na njen Informativni program. Na ostale TV-programe je bilo odzivov malo, prav tako na radijske programe. Med slednjimi je poslušalka pogrešala možnost poslušanja oddaje Čestitke na Radiu Maribor za nazaj oziroma iz arhiva.
Na jezikovno kulturo je prišlo kar deset odzivov, med njimi pohvala za uporabo imena Barkovljanka, kritika zaradi neprimernega prevoda Shkodra za poslovenjeno ime mesta Skader v Albaniji in več kritik zaradi napačne izgovorjave tujih kratic in imen.
Tudi med desetimi opozorili na tehnične napake je bilo največ pripomb zaradi odsotnosti prevodov tujejezičnih govorcev na TV Slovenija.
Celotno poročilo je dostopno na povezavi.