Erik Mihelič je mladi raziskovalec, zaposlen v Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj. Trenutno sodeluje pri kar treh evropskih projektih. ZRS Bistra Ptuj enega teh izvaja v Slovenskih Konjicah, imenuje se studioKroG ali Studio krožnega gospodarstva, začel ga je maja 2022. Celotno vrednost projekta dobrih 770 tisoč evrov zagotavljata Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in Norveški finančni mehanizem.

Krožno gospodarstvo za prihodnost planeta

Ambasador projekta Zelena kohezija za mlade razlaga, da je namen krožnega gospodarstva pravzaprav spreminjanje potrošniških navad. »Navajeni smo kupiti, uporabiti in zavreči,« poenostavlja Mihelič, takšnih navad pa naš planet ne bo prenesel. Svet je po izračunih organizacije Global Footprint Network letos že 2. avgusta porabil vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Ta dan je znan tudi kot svetovni dan ekološkega dolga. Slovenija je v ekološkem dolgu sicer že od 18. aprila. Človeštvo za zadovoljitev svojih potreb po naravnih virih trenutno potrebuje skoraj dve Zemlji, pravijo podatki organizacije. Zato so primeri dobrih praks kot je omenjeni projekt, izjemno pomembni. »Ker je treba odpadke reciklirati, jih ponovno uporabiti, ker narava ni več zmožna obnoviti toliko naravnih virov v enem letu kot jih ljudje uporabimo,« vztraja Mihelič. S krožnim gospodarstvom bi emisije toplogrednih plinov zmanjšali za 39 odstotkov.

V okviru projekta so šest rabljenih ladijskih kontejnerjev obnovili in preoblikovali v nov prostor za bivanje, poslovne ali druge potrebe. Obnavljali so jih dobrega pol leta s principoma krožne rabe odpadkov in »waste designa.« Ponovno so uporabili rabljene in zavržene predmete. Rezultati projekta odpirajo nove priložnosti tako za oblikovalce in arhitekte kot za gradbena, komunalna in druga podjetja. Ogled preoblikovanih ladijskih kontejnerjev je na voljo v Centru ponovne uporabe Slovenske Konjice in Zbirnem centru Tuncovec v Rogaški Slatini.

Biooglje za rodovitna tla

ZRS Bistra Ptuj je na kmetiji v bližini Ptuja postavil pirolizno peč za proizvodnjo biooglja. Erik Mihelič pravi, da v postopku pride do termo-kemičnega razkroja lesne biomase, v njihovem primeru sekancev. Rastlina med fotosintezo iz zraka veže ogljikov dioksid. Ko se rastlina prične razkrajati, se velik del shranjenega ogljika vrne v ozračje. »Mi bi pa s pirolizo dosegli, da se ta delež ogljika spremeni v biooglje,« ponazori Mihelič. V postopku pirolize namreč ni kisika, »posledično ogljikov dioksid ne nastaja in nimamo toliko emisij.« Ogljik, ki je ujet v biomasi lahko postane biooglje. Koristen je v kmetijstvu, saj izboljšuje rodovitnost tal.

Nevarne snovi lahko izločimo

Tretji projekt mladega raziskovalca je SPL-CYCLE. Na Ptuju se ukvarja z odpadnimi katodnimi oblogami iz peči pri proizvodnji aluminija. Zaradi visoke vrednosti cianidov in fluoridov govorimo o nevarnem odpadku, ki se ga trenutno povečini odlaga ali sežiga. Ti odpadki na deponijah niso prečiščeni, zato dež nevarne snovi izpira v podtalnico. V projektu sodeluje osem partnerjev iz petih evropskih držav, cilj pa je, da bi z izločanjem teh nevarnih snovi prispevali k varovanju okolja. »Kot topilo uporabimo vodo, s katero ločimo vodotopne snovi, fluorid, natrijev hidroksid ter cianidne ione in na koncu dobimo ekstrakt vseh teh ionov,« razlaga Erik Mihelič. Z izločevanjem topnih soli, izluževanjem in prečiščevanjem pa odpadek postane primeren za recikliranje in ponovno uporabo v gradbeni industriji. Mihelič tako s svojim prispevkom pomaga ustvarjati bolj čisto okolje.