Koča je od aprila do junija 1991 služila kot prostor usklajevanja različnih delovnih skupin, ki so obravnavale konkretne, predvsem gospodarske vidike osamosvojitve slovenske države. Janša je gostom, med katerimi so bili nekateri zdajšnji ministri in akterji osamosvojitvenega procesa, povedal, da so bile na Brdu pri Kranju sprejete odločitve, ki so ostale skrite, bile pa so pomembne za izvedbo in varovanje osamosvojitve.

Janša je izpostavil predvsem sestanek slovenske vlade na Račjem otoku na Brdu aprila leta 1991, ko je po njegovih besedah postalo jasno, da bo potrebno odločitev o osamosvojitvi ne le uveljaviti, temveč tudi braniti. Po sestanku je bila Slovenija pripravljena na korak, ki ga je izvedla 25. junija 1991.

Na Brdu je bilo tudi skladišče vojaške opreme slovenske teritorialne obrambe, na tamkajšnjem hipodromu pa je bil postrojen gorenjski bataljon TO-ja, zadolžen za varovanje letališča Brnik.

Predsednik vlade pa se je zaposlenim na Brdu, ki so dali tudi pobudo za postavitev spominske plošče, posebej zahvalil za njihovo diskretnost ob in po osamosvojitvenih dogodkih.

Obletnica odhoda JLA-ja
V Kopru pa bo v četrtek potekala slovesnost ob 15-letnici odhoda JLA-ja iz Slovenije, s katero se bodo sklenile tudi slovesnosti ob okrogli obletnici osamosvojitvenih dogodkov. Med drugim se je bosta udeležila tudi premier in obrambni minister Karl Erjavec.

Pred 15 leti je namreč iz koprskega pristanišča odplula ladja z zadnjimi vojaki jugoslovanske vojske. Ta dan se je v zgodovino slovenske državnosti zapisal kot sklepno dejanje nastajanja samostojne države. Obe strani sta dogovor o vseh podrobnostih umika sprejeli 18. oktobra 1991, umik pa je nadzorovalo 152 ljudi.

Iz pristanišča v Kopru se je armada začela umikati 20. oktobra. Zadnji vojaki so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje.