Člen "the" so v imenu opustili ob nakupu domene facebook.com leta 2005. Sprva so člani lahko postali le študentje s Harvarda in že konec februarja 2004 se je prijavilo več kot polovica študentov. Nato se je razširil še na druge univerze (Stanford, Columbia, Yale) in izobraževalne ustanove (MIT, Boston University, Boston College, Northeastern University, šole, članice Ivy League).

Konec šolskega leta sta Zuckerberg in Dustin Moskovitz (ki je Zuckerbergu skupaj s Chrisom Hugesom pomagal pri vzdrževanju prvotne strani) odselila z Andrejem McCollumom v Palo Alto v Kaliforniji. Že leta 2005 je Zuckerberg razširil dostop do spletnega mesta na srednje šole. Dovolj je bilo le vabilo za članstvo. Družbeno omrežje za študente in dijake je 26. maja 2006 postalo dostopno za vse, ki so imeli veljaven elektronski naslov in so bili stari več kot 13 let.

Spletna stran ima danes po vsem svetu več kot 845 milijonov aktivnih uporabnikov. Velja za najbolj priljubljeno spletno stran za nalaganje fotografij – dnevno jih naložijo kar 254 milijonov. Toda ob večanju priljubljenosti se je večala tudi njegova spornost.

Facebook je pod drobnogledom kritične javnosti predvsem zaradi nezagotavljanja zasebnosti, političnih prepričanj njegovih ustanoviteljev in vprašanj cenzure.
Irska pooblaščenka za varstvo podatkov je septembra Facebooku prepovedala iznos podatkov o evropskih uporabnikih v ZDA, podjetje pa je v pisni izjavi zagrozilo, da bodo v tem primeru prisiljeni, da se umaknejo iz Evrope.

Podjetje zbira in na ameriških strežnikih obdeluje podatke svojih uporabnikov (le) za potrebe ciljnega oglaševanja. Po nekaterih ocenah naj bi na račun vsakega evropskega uporabnika tako zaslužili dobrih trinajst dolarjev (v letu 2019). To je sicer občutno manj, kot zaslužijo od oglaševanja ameriškim uporabnikom (dobrih štirideset dolarjev na uporabnika), a še vedno več kot od uporabnikov drugje po svetu.

Do letošnjega poletja je med Evropsko unijo in ZDA veljal pravni dogovor Privacy Shield (zasebnostni ščit), ki pa ga je Sodišče EU-ja poleti razveljavilo. Zato velja iznos podatkov v ZDA enako kot iznos v katero koli tretjo državo. Facebook se je nato skliceval na standardne pogodbene klavzule (Standard Contractual Clauses), ki naj bi bile evropskemu sodišču sprejemljive, a neuspešno. Facebook je v pisni izjavi sporočil, da jim ni popolnoma jasno, kako bodo lahko ob teh pravilih sploh delovali v Evropi. A za zdaj ostaja pri grožnji.