Medtem ko je bil vsebinski poudarek seveda drugačen, pa so bili principi podobni – ponazarjanje karizmatičnih osebnosti, karikiranih podob sovražnikov in junaških borcev.

Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne Gorenjski muzej danes odpira razstavo, na kateri predstavlja plakate iz obdobja druge svetovne morije, ki jih hranijo v svoji zbirki. Na ogled postavljajo plakate, ki bodisi vsebinsko bodisi vizualno odražajo dogajanje med drugo svetovno vojno na Gorenjskem. Razstava z naslovom Propagandna vojna na plakatih bo na ogled do 15. junija.

V muzeju hranijo 250 plakatov iz obdobja druge svetovne vojne, poleg teh pa tudi drugo tiskano gradivo iz tega časa, med drugim drobni tisk, letake, zbirko partizanskih tiskov in glasil. Plakati, ki so jih kot propagandno orodje uporabljale vse vojskujoče se strani, omogočajo med drugim lažje razumevanje zapletenega delovanja vladajočih struktur in posameznikov.

Dobro organizirane propagandne službe vseh treh strani
Kot je za MMC RTV Slovenija povedala kustosinja razstave, arhivska svetovalka muzeja Marija Kos, so "vse tri v vojno vpletene strani – nacistična, partijska oz. partizanska in domobranska – za posredovanje sporočil prebivalstvu pogosto uporabljale plakat kot priročno sredstvo za vizualno komunikacijo".

"Vse tri strani so imele dobro organizirane propagandne službe, ki so jih neposredno nadzorovali in usmerjali kar državni oz. pokrajinski voditelji. Uporabljali so enake načine komuniciranja. Za čim večji učinek se na plakatih pojavljajo močne karizmatične osebnosti, karikirane podobe sovražnikov, njihovi vojaki v herojski drži, navdušeni obrazi mladih, žrtve vojne. Z nenehnim ponavljanjem motivov, ki so jim dodajali kratka gesla, naj bi pri občinstvu dosegli iluzijo, da so predstavljene podobe resnične," razloži. Vse tri strani so tudi privabljale uveljavljene umetnike, da bi z njihovimi prispevki pripomogli k želeni motivaciji občinstva.

Totalitarni režimi so za širjenje svoje ideologije in pridobivanje privržencev izbirali manipuliranje, širjenje lažnih informacij, vsiljene trditve za ustvarjanje navidezne resničnosti, apokaliptične napovedi, grožnje in ustrahovanje. Da bi na svojo stran pridobili čim več judi, so zlorabljali tudi njihovo domoljubje in vero.

Ustrahovanje in iskanje kolektivnega krivca
Adolf Hitler se je moči vizualnih sporočil zavedal že od samega začetka uveljavljanja na političnem prizorišču in pozneje s svojim ministrom za prosveto in propagando Josephom Goebbelsom razvil natančno izdelan sistem manipuliranja z ljudmi. Kot beremo ob razstavi, se je Hitler kot idejni vodja razvoja propagandističnega aparata opiral na prepričanje, da se učinkovita propaganda zasnuje in poda le na temelju nekaj sporočilnih točk, ki jih bo ljudstvo ponotranjilo. Nacistični plakati so skušali nagovarjati s simboliko blitzkriga, tankov in letal kot najučinkovitejšega orožja, s protikomunistično kampanjo, zastraševanjem s povračilnimi ukrepi in maščevanjem. Nacistična propaganda je temeljila tudi na ustvarjanju kolektivnega sovražnika – Jude so predstavljali kot diametralno nasprotje Nemcev, generatorje kriminala, korupcije in kaosa.

Marijo Kos so ob proučevanju plakatov v zbirki presenetili plakati z obvestili o ustreljenih talcih na Gorenjskem. "Nemci so talce zbirali samovoljno in ubijali v nesorazmerno velikem številu v primerjavi z lastnimi žrtvami. Za vsakega ubitega Nemca so sprva ustrelili po pet talcev, potem 10, pozneje tudi do 50. V Gorenjskem muzeju hranimo 139 izvodov plakatov z natisnjenimi obvestili o streljanjih in požiganjih vasi. Skupaj je bilo od 2. avgusta 1941 do 17. aprila 1945 na Gorenjskem ubitih 1270 talcev. Plakate so tiskali v Kranju, kjer je nemški okupator podržavil tri tiskarne. Besedilo je dvojezično, imena in priimki usmrčenih ter kraji pa so ponemčeni. Razobesili so jih še istega dne na oglasnih deskah, ograjah in drogovih, kjer naj bi jih videlo čim več prebivalcev. Da bi se prestrašili in ne bi želeli podpirati odporniškega gibanja," pove.

"Za narod ali proti narodu"
Zelo dobro organizirano politično propagando je imela Komunistična partija Slovenije (KPS). Razvila jo je iz predvojne prakse komunističnih revolucionarjev, ki so bili hkrati politiki, sindikalisti, kulturniki, pisci, uredniki in novinarji. Po napadu sil osi na Jugoslavijo so propagando okrepili, izdajali in tiskali so knjige, brošure, radijske informacije in razne drobne tiske, kot so plakati, letaki, lepaki in trosilni lističi. Na plakatih se, kot tudi v drugem tiskanem gradivu, prepleta politična angažiranost in umetniški izraz partizana, ki v vojni vihri uresničuje možnost upesnitve lastnega doživljanja vojne kataklizme. Umetnik partizan je bil postavljen pred izrazito utilitarne naloge, skozi katere je – ob uresničevanju primarnega namena propagandnega tiska – umestil tudi lastno odslikavo tedanjega vojnega sveta, je zapisano ob razstavi.

Sprva je partijska propaganda na Gorenjsko plakate pošiljala iz Ljubljane, zaradi komunikacijskih ovir pa so kmalu po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo vzpostavili tiskarsko dejavnost na Gorenjskem. Kot pove kustosinja, sta med prvimi začeli delati ilegalni "tehniki" na Javorniku za območje zgornje Gorenjske in v Kranju za spodnji del. Posamezniki so gradivo skrivaj razmnoževali po zasebnih domovih, planinskih kočah in pisarnah, uporabljali pa so pisalne stroje, ciklostilne aparate in male šapirografe. Do januarja 1942 so vse gorenjske "tehnike" prenehale delati, saj so večino aktivistov odkrili in zaprli. Številne je doletela smrt, pove Marija Kos.

Skrivno razmnoževanje gradiva
Vodstvo Centralne tehnike KPS je poleti 1942 na novo organiziralo tiskarsko dejavnost na Gorenjskem. Po začetnem delu v štabu Prve grupe odredov so "tehniko" uredili v majhni skalni votlini, nato v oglarski koči ob cesti z Jamnika na Mošenjsko planino, kjer so tiskali in razmnoževali letake v več tisoč izvodih. Konec septembra 1942 so jo preselili v večjo skalno votlino na Jelovici. Poimenovali so jo Meta. Po besedah kustosinje razstave je bil prvi letak z geslom "Za narod ali proti narodu" razmnožen v 3300 izvodih na rotacijskem in 350 izvodih na ročnem ciklostilu.

Od februarja do julija 1942 je delovala v Radovljici "tehnika", ki je ciklostil, papir in barvo dobivala v nemškem uradu v graščini, kjer so uradniki na skrivaj razmnoževali razno gradivo. Lističe z gesli je razmnoževal tudi železniški čuvaj pri Radovljici, v hišah na Rečici in Bledu pa so pripravljali gradivo za blejsko območje.

Pri Macarolovih na Vodopivčevi ulici v Kranju so jeseni 1943 naredili bunker, kamor so preselili "tehniko" iz Kokre. V njem so pisali besedila in matrice za "tehniko" okrožnega komiteja KPS-a Kranj. Kot pove Marija Kos, bunker ni bil nikoli odkrit. Tiskali so tudi pri štabih partizanskih enot, okrožnih in rajonskih partijskih komitejih. Prvo ilegalno tiskarno je Gorenjska dobila konec novembra 1943 pri okrožnem komiteju KPS-a Kamnik. Na začetku leta 1944 pa so nastajale tudi pokrajinske "tehnike" KPS-a.

Domobranska propaganda
Kot pokažejo plakati domobranske strani, je bila njihova propaganda v celoti namenjena preprečevanju širjenja komunizma in zavzemanju za interese slovenstva. V zbirki Gorenjskega muzeja je ohranjenih le nekaj posameznih domobranskih plakatov, lepakov in letakov. Njihov osrednji propagandni medij so bili sicer časopisi, ki so jih na Gorenjsko sprva prinašali iz Ljubljane. O kolaboraciji so med drugim pisali: "Pa malo pomislimo, s čim npr. gorenjski domobranec "izdaja" svoj narod. Dejstvo je, da se z orožjem in besedo bori proti komunizmu."

Plakati spadajo med tiskane zapise večjega formata, izdelane v več izvodih. Njihova oblika in vsebina sta prilagojeni sporočilni funkciji, s ciljem množičnega obveščanja, zato med plakate spadajo tudi t. i. stenski časopisi, splošna obvestila, raznovrstna sporočila uradov in organov oblasti. Vsebina je namenjena najširšemu krogu prebivalstva.