Na nedeljskem minivrhu EU-Balkan so se države zavezale k povečanju zmogljivosti za sprejemanje prebežnikov, tako v Grčiji kot na balkanski migrantski poti na 100.000.

Kontaktne osebe omenjenih držav, katerih namen je boljše meddržavno usklajevanje, so se na prvi videokonferenci konkretno zavezale k zagotovitvi 12.000 sprejemnih mest od obljubljenih 50.000. Avstrija se je tako zavezala k 5.000, Srbija k 3.000, Hrvaška in Slovenija pa vsaka k 2.000 sprejemnim mestom, kar je skupaj 12.000. Evropska komisija je sporočila, da je grška vlada poročala o načrtih za zagotovitev 50.000 sprejemnih mest do konca leta.

Komisija je kontaktne osebe sicer obvestila, da so v sredo na videokonferenci z Evropsko investicijsko banko, Razvojno banko Sveta Evrope, Svetovno banko in Mednarodnim denarnim skladom preučili možnosti za finančno podporo pri zagotavljanju sprejemnih zmogljivosti.

Kot so sklenili, je za takšno podporo najprimernejša Razvojna banka Sveta Evrope, ker deluje tako v EU-ju kot zunaj njega, ker lahko ponuja subvencije, ne le posojila in ker ima dobro razvit sklad za prebežnike. Komisija bo začela z Razvojno banko Sveta Evrope tako organizirati skupne misije v posamezne države.

Avstrija se pripravlja na ograjo
Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je medtem zatrdila, da so priprave na postavitev ograj v bližini mejnih prehodov s Slovenijo v polnem teku in da o popolnem zaprtju meje ne razmišlja nihče.

Tiskovni predstavnik policije na avstrijskem Štajerskem Fritz Grundnig je za STA dejal, da še nimajo informacij o tem, kakšne tehnične zapore naj bi postavili na mejnih prehodih s Slovenijo in kdaj. Potrdil je, da na Dunaju že potekajo prvi pogovori strokovnjakov, ki bodo sprejeli ustrezno odločitev.

"Seveda gre tudi za ograje, a ne le zanje, temveč tudi za utrjene konstrukcije na območju prehodov," je ponovila avstrijska ministrica za današnji Frankfurter Allgemeine Zeitung. Na vprašanje o predvideni dolžini in višini ograje je odgovorila, da je "načrtovanje ravno v polnem teku". Sicer pa se je strinjala z izjavo nemške kanclerke Angele Merkel, da postavljanje ograj na mejah držav ni smiselno in da Avstrija postavlja trdne tehnične zapore, ki bi zagotovile urejen in nadzorovan vstop v državo in varnost.

Avstrija pričakuje več tisoč prebežnikov
V zbirnem centru v Špiljah na avstrijskem Štajerskem je noč preživelo 4.000 prebežnikov. Ženske in otroke so ponoči namestili v ogrevane šotore, približno 300 ljudi pa je moralo noč preživeti na prostem. Oskrbeli so jih s toplimi in izolirnimi odejami ter toplimi napitki, je sporočila policija.

V zgodnjih jutranjih urah pa so jih z avtobusi in vlaki začeli premeščati v nastanitvene centre po Avstriji. Okoli 1.300 so jih s tremi posebnimi vlaki odpeljali v Gradec, s še tremi vlaki pa proti Zgornji Avstriji in Salzburgu. V avstrijsko Radgono ponoči ni vstopil noben prebežnik, tudi zjutraj tam ni bilo nikogar. Danes na obeh mejnih prehodih pričakujejo prihod več tisoč beguncev, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

"Vemo, da je ravno položaj na slovensko-štajerski meji zelo dinamičen. Ob določenih dneh je tam od 3.500 do 5.000 beguncev, tudi do 9.000. Če se bodo razmere v naslednjih tednih še naprej zaostrovale, moramo biti na to pripravljeni," je dejala ministrica Johanna Mikl-Leitner in potrdila, da je slovenska policija o avstrijskih načrtih obveščena. Avstrija je o svojih načrtih prav tako obvestila urad predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in komisarja za migracije Dmitrisa Avramopulosa.

Avstrija je prehodna in ciljna država
Na vprašanje, kako bo Avstrija preprečila, da ne bo s postavitvijo ograje stanje postalo še bolj dramatično in se bodo tisoči beguncev gnetli v enem ozkem grlu, je ministrica odgovorila, da trenutno ni druge možnosti, je pa vsekakor potreben širši evropski odgovor. Razmere v Avstriji, Sloveniji in tudi Nemčiji dokazujejo, da je treba tako hitro, kot je mogoče, delati za utrditev Evrope. "Potrebujemo nadzorovan vstop v Evropo in strog nadzor neposredno na evropskih zunanjih mejah. Sicer razmer ne bomo obvladali," je zatrdila.

Primerjave z Madžarsko je zavrnila kot popolnoma napačne. Kot je poudarila, je Avstrija poleg prehodne tudi ciljna država - v primerjavi z lani se je število prosilcev za azil potrojilo in jih trenutno obdelujejo 62.000.

Na Hrvaško stopilo okoli 3.000 prebežnikov
Potem ko je v sredo na Hrvaško iz Srbije vstopilo približno 6.500 beguncev in migrantov, jih je danes zjutraj še nekaj manj kot 3.000. Hrvaška se sicer pripravlja na velik pritisk novih prebežnikov iz Srbije. Hrvaška vlada pa je odobrila izplačilo 27,7 milijona kun (3,65 milijona evrov) iz proračunskih rezerv za stroške sprejema in prevoza beguncev in migrantov. Od 16. septembra so za stroške sprejema in prevoza porabili približno 9,2 milijona evrov. EU pa je državi odobril pet milijonov evrov nujne finančne pomoči - Zagreb sicer pričakuje dodaten denar iz sklada EU-ja za migrantsko krizo.

Medtem so danes iz državne volilne komisije sporočili, da bodo organizirali glasovanje na parlamentarnih volitvah 8. novembra za več kot 500 hrvaških državljanov, ki sodelujejo pri sprejemu in oskrbi prebežnikov ne glede na to, ali bodo v Opatovcu ali v novem zimskem prehodnem centru, ki ga bodo odprli predvidoma prihodnji teden v Slavonskem Brodu.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.