Od začetka lanskega leta pa do ponedeljka je na osrednji sredozemski poti, po kateri prebežniki, ki odhajajo iz Libije, Tunizije in Alžirije, običajno poskušajo priti v Italijo ali na Malto, umrlo najmanj 2836 prebežnikov. Na zahodni poti do španskih Kanarskih otokov pa je v tem času umrlo še 1532 prebežnikov.

Na obeh dolgih in nevarnih čezmorskih poteh so podatki za tekoče leto zelo verjetno nepopolni zaradi težavnega preverjanja prepogostih "nevidnih brodolomov" – primerov, ko se na morju izgubijo plovila, ne da bi bilo izvedeno kakršno koli iskanje ali reševanje. Številke žrtev na obeh poteh pa presegajo tiste, zaznane v prejšnjem letu, opozarja IOM.

Poročilo navaja, da se je od lanskega leta povečalo število smrtnih žrtev med prebežniki tudi na turško-grški kopenski meji, zahodnobalkanski poti, ob prečkanju Rokavskega preliva ter na meji med Belorusijo in Evropsko unijo. Prav tako je najmanj 17 Ukrajincev po podatkih IOM-ja umrlo na begu pred konfliktom v druge evropske države.

Številke težko preverljive in podcenjene

V obdobju poročanja je v prisilnih izgonih, ki so jih izvedli organi evropskih držav, umrlo skupno 252 ljudi, od tega 97 v osrednjem Sredozemlju, 70 v vzhodnem Sredozemlju in 58 na turško-grški kopenski meji.

Takšne primere je zaradi pomanjkanja preglednosti, nedostopnosti in zelo spolitizirane narave takšnih dogodkov skoraj nemogoče v celoti preveriti, zato so te številke verjetno podcenjene, so sporočili iz IOM-ja.

Od leta 2014 je IOM zaznal že več kot 29.000 smrti prebežnikov na migracijskih poteh v Evropo. "Te nenehne smrti so še en mračen opomin, da nujno potrebujemo več zakonitih in varnih migracijskih poti," je opozorila avtorica poročila Julia Black.

EU za okrepljeno vlogo Frontexa na Zahodnem Balkanu

Evropska komisija pa je danes sprejela priporočilo, s katerim poziva Svet EU-ja k začetku pogajanj o razširjenem mandatu Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex med EU-jem in Albanijo, Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino.

V skladu s trenutno veljavnimi sporazumi med agencijo Frontex ter Albanijo, Srbijo in Črno goro se lahko stalne enote razporejajo le na mejah teh držav z EU-jem. V skladu z novim pravnim okvirom pa bi jih bilo mogoče namestiti tako na mejah EU-ja kot na mejah s tretjimi državami, poleg tega pa bi enote imele tudi več pooblastil.

Hkrati je Evropska komisija sprejela nov sveženj pomoči v vrednosti 39,2 milijona evrov za krepitev upravljanja meja na Zahodnem Balkanu.

Novo pomoč je komisar za sosedstvo in širitev Oliver Varhelyi zagovarjal s tem, da so migracije še vedno področje, na katerem mora EU še tesneje sodelovati z regionalnimi partnerji. "Zaradi povečanega migracijskega pritiska v regiji se osredotočamo zlasti na krepitev varovanja meja, boj proti tihotapskim mrežam in pospešitev vračanja iz regije," je dejal.