okrepitvijo nadzora na zunanji meji. Slovenija ne želi, da je ta skrajna možnost uporabljena na meji z Avstrijo.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je v Bruslju znova opozoril na nevarnost humanitarne krize v državah, ki se soočajo z begunsko krizo. Komisija pripravlja krizni načrt za humanitarno ukrepanje, ki bo v kratkem pripravljen, vendar pa ne more nadomestiti že dogovorjenih ukrepov, je izpostavil.

Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je bila na srečanju v Bruslju zelo ostra. Menila je, da so evropske rešitve prepočasne in opozorila na težek položaj Slovenije, ki ima na eni strani državo, ki ohranja politiko odprtih meja, na operativni ravni pa dejansko zaostruje sprejem, s čimer spravlja preostale države na migracijski poti v nemogoč položaj. "Slovenija ne more čakati na zapiranje meja na severu in ne strinjam se z nobeno rešitvijo, ki bi pomenila kopičenje migrantov na ozemlju Republike Slovenije," je dejala.

Okrepitev nadzora na zunanji meji
Evropski ministri morajo poiskati dogovor za obvladovanje begunske krize do 7. marca, ko bo izredno zasedanje voditeljev EU-ja. Načelno pa so se strinjali o spremembi zakonodaje za okrepitev nadzora na zunanji meji - ta obvezuje članice, da izvajajo sistematično preverjanje vseh oseb, vključno s tistimi, ki uživajo pravico do prostega gibanja v okviru evropske zakonodaje, pri prečkanju zunanje kopenske, morske in zračne meje. S tem želijo članice EU-ja povečati varnost v schengenskem območju in izboljšati boj proti terorizmu.

V skladu z dogovorom bi ljudi pri prečkanju zunanje meje preverjali v različnih bazah podatkov, kot sta schengenski in vizumski informacijski sistem, glede izgubljenih ali ukradenih potnih listin pa bi preverjali tudi, ali te osebe ne pomenijo grožnje javnemu redu in notranji varnosti. To bi veljalo na vseh zunanjih mejah - v zraku, na morju in kopnem - tako pri vstopu kot izstopu.

Ciljno preverjanje na mejah
Tam, kjer bi sistematično preverjanje oseb v podatkovnih bazah vodilo do nesorazmernega učinka na tok prometa na morski ali kopenski meji, bi lahko države članice izvajale zgolj ciljno preverjanje ob upoštevanju, da to na podlagi opravljene ocene tveganja ne pomeni grožnje za notranjo varnost, javni red, mednarodne odnose članic ali nevarnosti za javno zdravje. V primeru zračnih mej so se ministri strinjali, da smejo države članice to možnost uporabiti, vendar le za prehodno obdobje šestih mesecev od začetka veljave spremenjene ureditve.

Predlog Slovenije: revizijska klavzula
Vesna Györkös Žnidar je opozorila, da bo sistematični nadzor znatno podaljšal nadzor na meji, kar bo zlasti v poletnih mesecih povzročalo dolge čakalne vrste, zato so poskušali doseči nekaj izjem, kar jim je delno uspelo. Slovenija je po ministričinih besedah k dosjeju predložila pisno izjavo, v kateri je dodatno pojasnila zadržke, ki se nanašajo na vprašanje sorazmernosti teh predlogov s cilji, ki se s temi spremembami želijo doseči.

Na pobudo Slovenije naj bi načelni dogovor vključeval tudi revizijsko klavzulo, po kateri naj bi EU po dveh letih pregledal učinkovitost nove zakonodaje. Predlagane, ciljne spremembe schengenskega zakonika je decembra lani predlagala Evropska komisija v odgovor na povečano grožnjo zaradi terorističnih napadov v Evropi.

Slovenija dosledno izvaja schengenska pravila
Sicer pa je slovenska notranja ministrica izpostavila, da je postavljanje notranjih meja izraz "frustracije držav" zaradi nedejavnih institucij EU-ja v preteklosti in zaradi opustitve Grčije kot vstopne točke v EU. "Nikakor pa niso notranje meje nobena rešitev, saj migranti kljub temu še vedno prehajajo čez meje, ceno pa plačuje prosti pretok oseb in blaga, ki je temeljna svoboščina EU-ja in za Slovenijo kot majhno državo še kako pomembna," je dejala in poudarila, da je Slovenija prva, ki je začela ustavljati begunski tok, dosledno popisovati prebežnike in jih varnostno preverjati tudi po evidencah, da bi ugotovila, ali obstajajo kakšni varnostni zadržki. Prav tako je poostrila nadzor na meji, omejila organizirane prevoze v Slovenijo in radikalno zožila merila za humanitarni vstop v državo.

Slovenija ne želi nadzora na meji z Avstrijo
Avstrija in Nemčija lahko na podlagi do zdaj sprejetih ukrepov začasni nadzor na notranjih mejah uveljavljata do maja. Takrat pa ga bo mogoče podaljšati le še z uporabo skrajnega vzvoda - 26. člena schengenskega zakonika. Ta v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo celoten schengen, omogoča do dveletni nadzor na delu ali po celoti notranji meji ene ali več članic.

Slovenija ne želi, da je ta skrajna možnost uporabljena na njeni meji z Avstrijo. Na vprašanje, ali ima kakšne indice, da bo Avstrija zahtevala ta nadzor v prihodnje, po maju, je ministrica odgovorila, da niso govorili o nobenih indicih in da o uporabi 26. člena sploh niso razpravljali.

Danes zjutraj, še pred zasedanjem notranjih ministrov EU-ja, so se sešli ministri Avstrije, Nemčije, Grčije, Slovenije, Hrvaške, Makedonije in Srbije ter si izmenjali informacije o ukrepanju vzdolž t. i. balkanske begunske poti, potem ko je Avstrija uvedla kvote za sprejem beguncev.