Prvi program

Program za mlade Prvega programa Radia Slovenija bo tudi v šolskem letu 2013/2014 od septembra 2013 do aprila 2014 pripravil 12 radijskih novinarskih delavnic Radio Hudo! za učence zadnjega triletja osnovne šole,ki sodelujejo pri izbirnem predmetu Vzgoja za medije, imajo na svoji šoli novinarski krožek ali šolski radio oziroma jih novinarski poklic zanima. Na novinarskih delavnicah, ki so sestavljene iz treh delov, se učenci seznanijo z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov ter tudi sami oblikujejo in aktivno sodelujejo pri izvedbi oddaje Radio Hudo!, ki je na sporedu vsako soboto od 9.05 do 10. ure na Prvem programu Radia Slovenija. V teoretičnem delu se učenci seznanijo z mediji, novinarskimi žanri in razmišljajo o vsebini oddaje, ki jo bodo zasnovali, in novinarskih žanrih, ki jih bodo uporabili. Pri praktičnem delu se učenci (v skupini je od 12 do 15 otrok starih od 12 do 14 let) sami lotijo snemanja intervjuja, reportaže in ankete, ki jih ob pomoči radijskih tonskih mojstrov tudi zmontirajo in pripravijo za radijsko predvajanje. V zaključnem delu novinarske delavnice učenci napišejo scenarij za oddajo Radio Hudo!, izberejo glasbo in nastopijo kot voditelji oddaje, ki poteka neposredno iz studia Prvega programa oziroma iz terenskega studia, ki je postavljen v osnovni šoli. Novinarske delavnice imajo tudi tekmovalni značaj, saj se s sodelovanjem na novinarskih delavnicah in pripravo tekmovalnega posnetka vsak razred poteguje za privlačno nagrado, izlet v eno od evropskih prestolnic. Zmagovalca bodo razglasili na zaključni prireditvi ob koncu novinarskih delavnic. Osnovne šole se za sodelovanje lahko prijavijo na hudo@rtvslo.si. Mentorici novinarskih delavnic sta Tadeja Bizilj in Špela Šebenik.

Nova sezona radijskih improvizacijskih oddaj Improklet se bo začela v mesecu oktobru in bo na sporedu vsakih štirinajst dni v terminu oddaje Gymnasium ob sredah med 20. in 21. uro. Ker je bila prva sezona v znamenju ljubljanskih gimnazij in srednjih šol, bodo v tem šolskem letu imele priložnost, da pokažejo svoje improvizacijske veščine, ekipe iz drugih mest. V vsaki oddaji se bosta v treh improvizacijskih disciplinah merili dve ekipi. Zmagovalca oddaje bodo z glasovanjem na socialnem omrežju Faceboook Programa za mlade določili poslušalci, ki v oddaji lahko sodelujejo tudi s svojimi tematskimi predlogi za improvizacijske discipline. Zmagovalca sezone, ki ga bo v finalnem obračunu izbrala žirija, čaka improvizacijska nagrada, poslušalce pa s smehom in dobro voljo nabiti večeri. Oddajo bo vodila Lea Ogrin.

V sklopu sredine oddaje Gymnasium, ki je na sporedu ob sredah med 20. in 21. uro, bomo vsakih štirinajst dni, torej izmenično z Improkletjo, pripravili oddajo Gymnasium.eu, v kateri bodo imeli dijakinje in dijaki priložnost, da razmišljajo in povedo svoje mnenje o evropskih temah. Oddaje nastajajo v sodelovanju z Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta. Med prijavljenimi šolami je Program za mlade že izbral 16 srednjih šol in gimnazij. Sodelovali bodo Gimnazija Šentvid, Gimnazija Celje – Center, Srednja lesarska šola Ljubljana, Gimnazija Antona Aškerca Ljubljana, Biotehniški center Naklo, Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor, Gimnazija Šiška, Gimnazija Domžale, Škofijska klasična gimnazija Ljubljana, Gimnazija Murska Sobota, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Novo mesto, Gimnazija Novo mesto, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Gimnazija Ledina in Gimnazija Moste iz Ljubljane. Med izbranimi šolami bo potekalo tekmovanje po piramidnem sistemu. V prvem krogu bo osem oddaj, v katerih bomo dobili osem zmagovalcev prvega kroga. V drugem krogu se bo teh osem šol pomerilo med seboj v štirih oddajah in dobili bomo štiri zmagovalce, ki se bodo v tretjem krogu spet pomerili, v dveh oddajah. Sledila bo še sklepna oddaja, v kateri bosta tekmovali najboljši dve ekipi. Ker je med mladimi zelo razširjena uporaba socialnih omrežij, bodo poslušalci po koncu oddaje lahko glasovali za šolo, ki se je po njihovem mnenju najbolje odrezala v oddaji. Glasovanje bo potekalo na socialnem omrežju Facebook Programa za mlade. Pogovore bosta vodila Špela Šebenik in Aleš Ogrin.

Prvega septembra se vrača oddaja Pod pokrovko – kuharska oddaja Prvega programa Radia Slovenija, ki je mnogo več kot to. Govori namreč tudi o gastronomskih navadah in trendih, o znanstvenih in medicinskih dognanjih, povezanih s prehranjevanjem. Na sporedu bo vsak četrtek ob 10.10.

Tudi Evrožvenket,oddaja o finančnih in gospodarskih aktualnih dogajanjih doma in po svetu, se vrača 1. septembra. Na sporedu je ob četrtkih ob 16.30.

Radio Ga Ga pa se vrača že danes, 30. avgusta. Osrednja satirična oddaja Prvega programa bo, kot doslej, na sporedu vsak petek ob 10.10. Pripravlja jo Sašo Hribar s svojo ustaljeno ekipo: Tilnom Artačem, Juretom Mastnakom, Nejcem Mravljo in Aleksandrom Pozvekom.

V sodelovanju med Tretjim in Prvim programom se bodo od septembra do decembra ob sredah zvečer ob 21.05 na Prvem programu znova vrstile vznemirljive detektivke iz niza Pokličite gospo Milo, v katerih višjo inšpektorico pooseblja igralka Ljerka Belak. Z njo boste lahko reševali najbolj zapletene kriminalistične primere, na roko pravice jih čaka še 17. Detektivske zgodbe, ki bi lahko bile tudi resnične, so napisali Vinko Möderndorfer, Metod Pevec in Feri Lainšček. S produkcijsko ekipo – z glasbeno oblikovalko Cvetko Bevc, dramaturginjo Vilmo Štritof, s tonskim mojstrom Stašem Janežem in z režiserjem Gregom Tozonom so bile v Uredništvu igranega programa programa Ars posnete pred dobrim desetletjem, njihov potek in razplet pa je vedno znova prepuščen neposrednemu sodelovanju inšpektorice z raziskovalno razpoloženimi poslušalci. Interaktivna detektivka bo na sporedu od 4. septembra do konca decembra.

Oddaja Glasovi iz soseščine, poletna serija portretov glasbenikov iz sosednjih držav, bo ob sobotah ob 11.10 na sporedu do konca septembra.

Prvi program pa pripravlja tudi nov kviz, v katerem bomo z Anjo Strajnar in Petrom Močnikom spoznavali neobičajne plati redkih poklicev. Na sporedu bo od 5. oktobra do 28. decembra, vsako soboto ob 11.10.

Od septembra dalje bo vsako prvo soboto ob 20. uri v mesecu spet na sporedu terenska varietejska oddaja Prizma optimizma z urednikom invoditeljem Milanom Krapežem.

Pogovorna oddaja (Ne)obvezno v nedeljo bo, kot doslej, na sporedu vsako nedeljo zvečer po 20. uri. Gostitelj zanimivih gostov je Janko Petrovec.

Prvi program pa pripravlja tudi posebne projekte. Božične zgodbe nas bodo v božičnem tednu v petih popoldanskih terenskih oddajah peljale v slovenske domove za starejše, v katerih bomo s prebivalci domov in kantavtorji pripovedovali in prepevali zgodbe. Novembra bo Prvi program priredil tradicionalni Festival slovenskega šansona, decembra pa bomo obeležili 50 let Veselega Tobogana. In še tradicionalne pravljice za otroke Lahko noč, otroci – Prvi program Radia Slovenija jih bo v decembru enkrat tedensko izvedel v živo!

Tretji program – program Ars

Na Tretjem programu – programu Ars se ob četrtkih zvečer ob 22. 05 ob 50. obletnici programa nadaljuje niz jubilejnih predvajanj radijskih iger, ki jih izbirajo najvidnejši ustvarjalci z obsežnim radijskim opusom. Njihova uvodna razmišljanja, kar jih je bilo slišati doslej, so topla, zavzeta, navdihujoča. Septembra bodo izbirali komponist Urban Koder, tonska mojstrica in režiserka Metka Rojc, igralec Janez Hočevar Rifle in urednik, dramaturg in avtor nekaj radijskih scenarijev Ciril Zlobec. Ob obletnici nadaljujemo tudi s ciklom literarnih oddaj, v katerih predstavljamo vidnejše pesnike in dramatike 20. stoletja, znane slovenske prevajalce in dramske igralce.

Od oktobra do konca decembra bo v redni spored radijskih iger na Tretjem in na Prvem programu umeščenih 9 premier, medtem pa v studiih Zvočnega gledališča in na terenu nastajata dva obsežna niza radijskih iger za (naj)mlajše po besedilih domačih avtorjev. Tudi odraslim radijcem se je tako prikupil odkritosrčni labradorec Hektor pisatelja Dima Zupana, da ga želijo ponuditi poslušalcem tudi v zvočni upodobitvi vseh 7 zgodb o Hektorju v priredbi Irene Glonar, ki jih tudi režira. Za najstnike in njihove starše pa v režiji Alena Jelena z dramaturginjo Saško Rakef nastaja niz 3 radijskih iger po mladinskem romanu Cvetke Bevc Desetka.

Nastaja pa tudi, kot smo že zapisali, niz novih detektivk Pokličite gospo Milo, ki jih bomo predvajali na Prvem programu Radia Slovenija.

Že 2. septembra bodo v Literarnem nokturnu (ob 19. uri na Arsu in ob 23.05 na Prvem programu) premierno predstavili nekaj novih pesmi mladega slovenskega pesnika Uroša Marolta; naslovil jih je Dvopičje. Uroš Marolt v svoji poeziji drobna opažanja in dogodke prepleta z učinkovito metaforiko, v kateri je čutiti odmev nadrealističnega izročila.
5. septembra pa bodo v Literarnem nokturnu premierno predstavili novo, še ne objavljeno besedilo Vanje Pegana Nočna zgodba. Vanja Pegan je svoja otroška leta in mladost preživel v Piranu, ki mu, kot pravi, veliko dolguje. Doslej je izdal tri romane in tri zbirke kratkih zgodb, nazadnje delo z naslovom Štiri morske milje. V njej morje valovi kot stalnica v življenju junakov, kot tiha ljubezen, kot prostor samote, ki omogoča in ponuja drugačen pogled na svet. Morda nekaj podobnega prinaša tudi njegova nova Nočna zgodba v interpretaciji Jerneja Gašperina.
Večer kasneje pa bodo v Literarnem nokturnu ob njegovi 80-letnici objavili izbor pesmi Hiša kruha slikarja in pesnika Janeza Bernika. Tako kot v slikarstvu tudi v poeziji Janeza Bernika vznemirjajo teme kroga časa, iskanje smisla, ljubezen in bolečina; Hiša kruha je pravzaprav avtorjev avtoportret.
V torek, 9. septembra, bomo v Literarnem nokturnu slišali povsem svež prevod dela Posvečeno neimenovani Percyja B. Shelleya; prevedel ga je Andrej Arko. Shelley je edini izmed vodilnih angleških romantikov, ki še ni knjižno predstavljen v slovenščini, čeprav so se ga lotili že Griša Koritnik, Matej Bor in Janez Menart. Prevajalec in Sovretov nagrajenec Andrej Arko je prevajanje Shelleya primerjal s prevajanjem Koseskega, ker da so njegove misli zelo izmuzljive …
20. septembra pa v tej oddaji še pesmi Cirila Zlobca iz cikla En sam samcat danes iz njegove še ne objavljene zbirke Biti človek. V njem vrta v vprašanje, v skrivnost časa, in hkrati zapisuje svojo izkušnjo in refleksijo. » … spuščam se iz sebe vase. Skozi veliko preizkušnjo, kako biti človek, ozaveščen človek,« je pesnik zapisal pred predstavitvijo na programu Ars.

Od 10. do 13. septembra bodo Literarni nokturni in Literarni večeri na programu Ars posvečeni letošnjemu literarnemu festivalu Vilenica, predstavitvi njenih gostov Maura Covacicha, Milana Rakovca, Ollija Heikkonena, Silvije Čoleve in Briana Henryja ter manj znane švicarske literature.

Oddaja Spomini, pisma in potopisi bo 15. septembra (ob 18.05) posvečena prazniku vrnitve Primorske k matični domovini; predstavili bodo Tigrovo sled Dorčeta Sardoča.

Septembrski cikel Humoreske tega tedna (oddaja je na sporedu ob nedeljah ob 14.05) se bo vrtel okoli J. K. Jeroma in njegovega romana Dnevnik z romanja. Tu je pisatelj popisal potovanje s prijateljem »B«, s katerim sta se odpravila v Nemčijo, obiskala slavno katedralo v Kölnu in si v Oberammergauu ogledala pasijon. Dnevnik z romanja je prevedla Mateja Perpar.

V oddaji Izbrana proza bodo v soboto, 7. septembra, ob 18. uri predstavili mlado češko pisateljico Kateřino Tučkovo (1980) in njene Žitkovske boginje. Pisateljica je vzbudila veliko pozornost bralstva in kritike prav s tem romanom, ki je izšel leta 2012, dobila zanj nagrado Josefa Škvoreckega, roman pa je bil lani najbolj prodajana knjiga na Češkem. Že leta 2009 je dobila nagrado Magnesia Litera za roman Izgon Gerte Schnirich. Žitkovske boginje so fascinantna zgodba o ženski duši, magiji in zamolčanem delu češke zgodovine. O ženskah, živečih v Belih Karpatih, obdarjenih z izjemnimi sposobnostmi. Znale so zdraviti, svetovati v stiskah in menda so videle v prihodnost. Tudi glavna junakinja je iz rodu žitkovskih boginj, vendar se ni naučila njihovega znanja in veščin, temveč je doštudirala etnologijo in se odločila, da bo o njih napisala obsežno znanstveno študijo. Na koncu devetdesetih let odkrije v arhivu notranjega ministrstva v Pardubicah operativni zvezek Državne varnosti, v kateri je bil obravnavan notranji sovražnik – njena teta, boginja Surmena. Odlomek iz romana je prevedla Nives Vidrih.

8. septembra ob 22.05 bo Literarni portret posvečen Nataši Sukič. Sukičeva se je kot pisateljica predstavila leta 2005 s kratkim proznim prvencem Desperadosi in nomadi, leta 2008 pa je izšla knjiga kratke proze Otroci nočnih rož. Sledil je preskok k romanu: leta 2010 je izšel roman Molji živijo v prahu, letos pa Kino.
Pisateljico Manko Kremenšek Križman pa bomo v Literarnem portretu spoznali 29. septembra. Po poklicu politologinja, nekdaj novinarka, je po duši pisateljica. Piše predvsem kratke zgodbe in pravljice. Njene kratke zgodbe odlikujejo natančnost, zgoščenost in brezkompromisnost. Izdala je dve zbirki kratkih zgodb, Odhajanja (2004) in Dvoriščna okna (2009). Napisana je že tretja, katere polovica je bila nagrajena ali odkupljena na raznih natečajih, zbirka pa še čaka na izdajo ...