Osumljena uslužbenka specializiranega državnega tožilstva naj bi podatke posredovala svojemu partnerju, ta pa naprej posameznikom iz kriminalnega podzemlja, ki so se zaradi izdaje iz hiše tožilstva lahko na udarec policije pripravili ali se celo skrili pred njo, poroča časopis Večer. Z njeno pomočjo sta se maja letos policijskemu prijetju tako izognila pomembna člana kriminalne združbe Kavaški klan, ki sta med obtoženimi, a še vedno na begu. To sta Luka Arapovič in Blaž Kadivec.

Darja Šlibar s Specializiranega državnega tožilstva je ob tem pojasnila, da je bila uslužbenka tam pet let in vključena v sistem varnostnega preverjanja, je poročal Radio Slovenija. "Osebi je bila odvzeta prostost in bo privedena k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ne glede na to, da imamo na Specializiranem državnem tožilstvu vzpostavljene varnostne in nadzorne mehanizme, takšnih primerov ni mogoče preprečiti," je pojasnila in dodala da omenjeni primer potrjuje, da nadzorni mehanizmi na tožilstvu delujejo, saj je bila izvedba kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov zaznana in nemudoma preiskana.

Uslužbenka fotografirala zaupne dokumente

Matjaž Jerkič z Generalne policijske uprave (GPU) je na novinarski konferenci dejal, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) maja v okviru kriminalistične preiskave, ki se je nanašala na kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, zoper člane mednarodno organizirane kriminalne združbe izvedel več hišnih preiskav in zoper njih podal kazenske ovadbe. Ob tem je bil zaznan sum, da so imeli določeni člani podatke o načrtovanih dejavnostih kriminalistične policije.

Ti sumi so se julija potrdili. SDT je julija na upravo kriminalistične policije na GPU podal naznanilo suma kaznivega dejanja zoper osebo, zaposleno na SDT-ju, ki naj bi izdajala tajne podatke. S kriminalistično preiskavo so potem utemeljili sum, da je uslužbenka letos in lani izvedla več istovrstnih kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov.

Kot je povedal Jerkič, je imela ta oseba pri svojem delu dostop do dokumentov z najbolj občutljivimi in tajnimi podatki o aktualnih kriminalističnih preiskavah oz. predkazenskih postopkih, ki so jih usmerjali državni tožilci s SDT-ja. Vsebino dokumentov je fotografirala in jih posredovala osebam, ki do teh podatkov niso bile upravičene. Sodelovala je s tremi osebami z območja Ljubljane. Te so podatke posredovale članom kriminalne združbe, ki jih je preiskovala in jih še preiskuje kriminalistična policija.

Prijeli štiri ljudi, pripor le za osumljenko

Policisti so v torkovi akciji prostost odvzeli štirim osebam, tudi trem osebam z območja Ljubljane, ki jim je uslužbenka tožilstva nudila tajne podatke, oni pa so jih naprej posredovali kriminalnim združbam. Izvedene so bile hišne preiskave na naslovih njihovega bivanja in v prostorih Specializiranega državnega tožilstva. Pri tem so bili zaseženi predmeti, pomembni za kazenski postopek (listine, telefoni in računalniki), pri enem od osumljenih je bilo v hišni preiskavi zaseženih okoli pet kilogramov konoplje in pištola znamke Beretta.

Nagib za izvajanje kaznivih dejanj uslužbenke tožilstva je bilo koristoljubje, so sporočili kriminalisti.

V roku 48 ur od odvzema prostosti bo osumljenka, zaposlena na Specializiranem državnem tožilstvu, s kazensko ovadbo privedena k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ljubljani, preostalim trem osumljenim pa je bilo pridržanje odpravljeno. Zanje bo podana kazenska ovadba po redni poti.

Šketa obžaluje sum storitve kaznivih dejanj

Na vrhovnem državnem tožilstvu obžalujejo sum storitve kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov, za katere je osumljena javna uslužbenka na Specializiranem državnem tožilstvu. Ob tem generalni državni tožilec Drago Šketa navaja, da gre za zadevo, ki je v izključni pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva.

Specializirano državno tožilstvo je po njegovih besedah sum storitve kaznivih dejanj odkrilo samo in doslej tudi ustrezno ukrepalo, so zapisali na vrhovnem državnem tožilstvu. Vse nadaljnje dejavnosti v povezavi z omenjeno zadevo so v pristojnosti vodstva Specializiranega državnega tožilstva in drugih pristojnih organov, je napovedal Šketa.

Kavaški klan v Sloveniji od leta 2018

Po trditvah policije in specializiranega državnega tožilstva je slovenska mreža Kavaškega klana delovala od leta 2018. Imela je močne povezave predvsem v Španiji, Nemčiji, Avstriji, Srbiji, Italiji, na Nizozemskem in Hrvaškem. Odgovorni so za prevoze in prodajo več kot tri tisoč kilogramov različnih drog ter prevozov strelnega orožja in 5,6 milijona evrov gotovine.

Osumljenih 48 ljudi, nekateri še vedno na begu

Slovenska policija je v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi močno prepredene lovke Kavaškega klana presekala maja, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada skupaj s policisti specialne enote na območju policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Maribor in Koper opravili 23 hišnih preiskav in aretirali več osumljenih.

Sorodna novica Razbitje slovenske celice Kavaškega klana: hišne preiskave pri 19 ljudeh, šestim odrejen pripor

Kaznivih dejanj je osumljenih 48 ljudi, od tega 25 slovenskih in 23 tujih državljanov. 11 osumljenih je bilo pridržanih, osem jih je bilo 15. maja privedenih pred preiskovalnega sodnika, in ta je zoper šest ljudi odredil pripor. Nekateri vodilni člani se že daljše obdobje skrivajo in je za njimi razpisano iskanje. Osumljeni naj bi pridobili protipravno premoženjsko korist v vrednosti okoli dveh milijonov evrov.

Slovenska celica, ki je bila vzpostavljena leta 2018, je imela močne povezave predvsem v Španiji, Nemčiji, Avstriji, Srbiji, Italiji, na Nizozemskem in na Hrvaškem. Kot je na majski tiskovni konferenci povedala v. d. direktorja NPU-ja Petra Grah Lazar, so bili člani združbe odgovorni za izvedbo prevozov in prodajo najmanj 790 kilogramov kokaina, 2249 kilogramov konoplje, 96 kilogramov hašiša, deset kilogramov heroina, 30 litrov amfetamin baze ter za več prevozov strelnega orožja in 5,6 milijona evrov gotovine.