Ovadeni naj bi bili po poročanju Dnevnika tudi družba CBH in njen nekdanji direktor Zdenko Podlesnik ter koroški podjetnik Zoran Planinšec in njegova družba Energo Denus.

Iz Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so sicer v petek sporočili, da so zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij na pristojno okrožno državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo zoper tri pravne in tri fizične osebe. Kdo so ovadeni, pa pri tem niso navedli.

Kupovali delnice, vedoč, da bodo poskočile
Agencija naj bi trojici očitala zlorabo notranjih informacij pri 35 milijonov evrov vrednem prevzemu celjskega Etola z začetka lanskega leta.

Planinšec, Podlesnik in Valant, ki je bil v tistem času tudi prvi nadzornik Etola, naj bi takrat prek Energa Denusa kupovali delnice Etola, čeprav naj bi že vedeli, da bo izraelski Frutarom februarja objavil prevzemno ponudbo in zanje ponudil še enkrat višjo ceno od borzne.

Planinšec, ki s kazensko ovadbo v petek še ni bil seznanjen, za Dnevnik ni mogel ne potrditi ne zanikati, ali je pred objavo prevzemne ponudbe kupoval Etolove delnice. Podobno je komentiral tudi Podlesnik, ki tudi ni želel odgovoriti na vprašanje, v kakšnih osebnih ali poslovnih odnosih je s Planinšcem in podjetjem Energo Denus.

Valant: Nisem zlorabil notranjih informacij
Valant je že zavrnil kakršno koli zlorabo notranjih informacij in zatrdil, da Planinšca ne pozna. "ATVP me je ob Frutaromovem prevzemu Etola pozval k razkritju, ali sem v letu dni pred tem trgoval z delnico Etola. Iz vseh evidenc je razvidno, da tega nisem počel. Z delnico nisem opravil nobenih poslov. Agencija mi je nato zaradi zamude pri poročanju izdala opomin," je Dnevniku pojasnjeval Valant.

Preden je Frutarom januarja lani od skupine večjih lastnikov kupil 56 odstotkov Etola, so delnice te celjske družbe stale okoli 70 evrov, medtem ko je Frutarom v prevzemni ponudbi, objavljeni mesec pozneje, zanje ponudil 141 evrov.

O prodaji Etola naj bi se z Izraelci pogajala prav Valant in Podlesnik, ki naj bi tako bistveno prej kot drugi udeleženci kapitalskega trga tudi vedela, po kakšni ceni bo izveden prevzem.

Za ene 141 evrov, za druge 133 evrov - na isti dan
Da je imel Valant veliko več informacij kot preostali večji lastniki Etola, po navedbah Dnevnika zgovorno priča podatek, da je NFD Holding za delnico Etola sredi januarja lani iztržil 141 evrov, medtem ko so istega dne NKBM, KBM Infond, Maksima Invest in Voc Celje pri prodaji svojega 22-odstotnega deleža dobile le 133 evrov za delnico oziroma osem evrov manj.

Vsi večji posli so se odvili prek tako imenovanega sivega trga, zato ni mogoče preveriti, ali je Frutarom delnice dejansko kupoval od njihovih prvotnih lastnikov ali prek morebitnega posrednika.

Kakšno vlogo je pri prevzemu Etola dejansko odigral Energo Denus, za zdaj še ni znano, prav tako ni znano, kakšen dobiček naj bi ta družba ustvarila pri trgovanju z delnicami Etola.