Zagovornica Kristjana Sušinskega, Varja Holec, je pojasnila, da je drugostopenjsko sodišče prvostopenjsko sodbo spreminjalo v delu, ki se nanaša na izrek kazni Nastji Sušinskemu, ki je bil lani na okrožnem sodišču obsojen na dve leti zapora, Igorju Bavčarju je potrdilo petletno zaporno kazen, Kristjanu Sušinskemu pa tri leta zapora.

Višje sodišče je še navedlo, da razen pri deloma ugodeni pritožbi Nastje Sušinskega sicer niso zaznali kršitev, na katere morajo biti pozorni po uradni dolžnosti. Bavčar in Kristjan Sušinski morata tako plačati tudi nekaj več kot 1000 evrov sodne takse.

Bavčar mora vrniti dobrih 18 milijonov
Kot je razvidno iz sodbe, ki so jo objavile Finance, je sodišče nekdanjemu vodilnemu Maksime Holdinga določilo enotno kazen treh let in devetih mesecev, odštelo pa mu je že prestano kazen enega leta in desetih mesecev zapora. Višje sodišče je presodilo, da je bil sporni posel, ki so ga izvedli obtoženi, "le orodje za izplen predhodno storjenega kaznivega dejanja obsojenega Boška Šrota". Ta na Dobu že prestaja zaporno kazen.

Bavčar mora vrniti nekaj več kot nezakonito pridobljenih 18 milijonov evrov, Kristjan Sušinski pa nekaj več kot dva milijona evrov.

Primer bi zastaral 16. junija
Sodba je tako tri tedne pred datumom zastaranja postala pravnomočna. Obsojeni imajo sicer možnost, da vložijo zahtevke za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, vendar to ne zadrži prestajanja kazni.

Sama sodba je dolga, je za STA še povedala Varja Holec. "Branje bo vzelo nekaj časa. Lahko pa glede svoje stranke rečem, da so določene ugotovitve višjih sodnikov v nasprotju z listinami," je poudarila. Napovedala je vložitev zahtevka za varstvo zakonitosti za Kristjana Sušinskega, ki je pred razveljavitvijo sodbe že prestajal zaporno kazen. "Že prvič se ni izogibal zaporu," je dodala.

Kozina: Zadovoljen s sodbo; nezadovoljen z ministrom
Tožilec Jože Kozina, ki zadevo Istrabenz vodi že od leta 2009, je s sodbo vrhovnega sodišča zadovoljen, saj je bila, kot je dejal, sama zadeva zahtevna, na koncu pa je bilo pravnomočno obsojenih vseh sedem vpletenih. Je pa razburjen nad izjavo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, da bodo v primeru zastaranja zadeve letele glave.

"Tožilska funkcija je taka, da zmage sledijo porazom, to pa je treba sprejeti," je dejal Kozina in dodal, da je bila Klemenčičeva izjava najmanj neokusna in nedostojanstvena, saj odvetniki to izjavo sedaj s pridom uporabljajo kot argument pritiska izvršilne veje oblasti na sodstvo. Tako tožilstvo kot sodstvo imata po njegovem mnenju slabosti, ki se jih zavedajo in jih skušajo odpraviti, vendar pa meni, da odnos med izvršilno, zakonodajno in sodno vejo oblasti ne bi smel priti na tako nizko raven in bi moral potekati na dostojanstveni ravni.

Ob tem se je obregnil tudi ob zakonodajo. "V to situacijo nas je pripeljala silno nespametna poteza zakonodajalca, ki je v določila o zastaralnem roku, po katerem bi sicer zadeva zastarala leta 2027, vnesel določilo, da se mora v primeru, ko je sodba s strani vrhovnega sodišča razveljavljena, pravnomočno končati v roku dveh let," je izpostavil in dejal, da bi zadeva gotovo zastarala v primeru bolezni sodnice, saj ne bi bilo moč najti sodnika, ki bi v tako kratkem času preučil tako obsežen spis. "Zanima me, čigava glava bi v tem primeru letela."

Šketa: "Pravna država deluje"
Novi generalni državni tožilec Drago Šketa je pozdravil odločitev višjega sodišča, ki je potrdilo sodbo okrožnega sodišča v zadevi Istrabenz, v kateri je bil obsojen nekdanji prvi mož Istrabenza Bavčar. Gre za jasno sporočilo, da smo pred zakonom vsi enaki in da pravna država deluje, je prepričan Šketa.

Sodba je, kot so zapisali na vrhovnem državnem tožilstvu, izjemno pomembna, saj kaže na to, da se stvari premikajo v smer, ki bi si jo vsi želeli, in sicer, da se pomembne zadeve, ki imajo vpliv na zaupanje državljanov v slovenski sodni sistem, zaključijo v primernem času in da ne zastarajo. Šketa je dodal, da si specializirano državno tožilstvo, in še posebej državni tožilec Jože Kozina, zaslužijo vse priznanje za trdo in uspešno opravljeno delo.
.

.
Cerar: Pravosodje zmore in zna
"Gre za dogodek, ki kaže, da tudi slovensko pravosodje zmore in zna," je v izjavi medijem dejal predsednik vlade Miro Cerar in dodal, da je vesel, da "končno nismo prišli do sramotnega zastaranja". Kot je dodal, si vlada že tri leta močno prizadeva, da se izboljša stanje na področju pravne države. "Zmanjšujemo sodne zaostanke, okrepili smo tožilske vrste, vedno bolj smo aktivni na področju preganjanja koruptivnih dejanj - vedno več je ovadb, vedno več je preiskav."

Spomnil je na v tem mandatu sprejete spremembe zakonodaje, katerih namen je preprečiti, da ne bi več prihajalo do takšnih zastaranj, kot so se dogajala v preteklosti, ko so se "veliki lumpi izogibali roki pravice, vmes pa morebiti igrali košarko ali križarili na jahtah". V primeru Bavčar je sicer še v uporabi stara zakonodaja, a je sodišče končno vestno in odgovorno opravilo svojo nalogo, je dejal Cerar.

Septembra znova obsojeni
Kot je znano, je okrožno sodišče septembra lani vse tri znova obsodilo zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza, Bavčar pa je bil oproščen obtožb o napeljevanju k zlorabi položaja. Bavčarju je sodišče zato izreklo kazen petih let zapora, Kristjana Sušinskega je obsodilo na tri leta zapora, Nastjo Sušinskega pa na dve leti.

V prvotni sodbi julija 2013 je bil Bavčar zaradi pranja denarja obsojen na sedem let zapora, a je sodbo nato vrhovno sodišče pred dvema letoma razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, Bavčar pa iz zdravstvenih razlogov v tem času ni nastopil zaporne kazni.

Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je v pozneje razveljavljeni sodbi odločil, da je Kristjan Sušinski kriv pranja denarja, njegov brat Nastja pa kriv pranja denarja in zlorabe položaja. Kristjan je bil obsojen na tri leta in pol zaporne kazni, Nastja pa na tri leta in devet mesecev.