Ni se še končalo sojenje za očitano mu zlorabo položaja in prejemanje podkupnin v poslih Luke z zemljišči na Krasu, ko se mora Robert Časar že zagovarjati pred novimi očitki. Na novinarsko vprašanje pred začetkom predobravnavnega naroka v novem sojenju, zakaj je hotel, da se denar nakaže v Romunijo kljub opozorilom finančne službe in mimo nadzornega sveta, je krivdo in domnevne nepravilnosti zavrnil. "Ni bil škodljiv posel," in "Vse je zakonito," je zatrdil. Prav tako po njegovem mnenju ni dobil nobenih opozoril in nič ni šlo mimo NS-ja.
Tokrat ni edini iz Luke. Tožilstvo je v prvo vrsto posedlo celotno nekdanjo upravo. Aldo Babič se je sicer opravičil, predobravnavni nalog bo zanj potekal 21. januarja.
Časar je na pravkar potekajočem naroku krivdo v celoti zanikal, očitana kazniva dejanja so po njegovem mnenju neutemeljena. Predlagal je še, da se glavna obravnava opravi pred sodnim senatom in ne le pred sodnico.

Časarjev zagovornik Danijel Planinšec je sicer predlagal neposredno zaslišanje več prič, med njimi tudi predstavnikov romunskih podjetij, ter izvajanje listinskih dokazov o namenski porabi sredstev Luke Koper. Časar je ob tem predlagal tudi vpogled v poslovni načrt Luke za leto 2008, ki ga je sprejel nadzorni svet in s katerim je ta potrdil absolutne zneske za investicije. Nekdanji predsednik uprave Luke sicer predlaga, da se glavna obravnava opravi pred sodnim senatom.

Okrožna državna tožilka Barbara Milič Rožman je pričanja, ki bi potrjevala ekonomsko upravičenost naložbe, označila za nepotrebna. Kot je poudarila, je bistveno to, da je uprava odločala mimo nadzornega sveta. Med drugim je predlagala poslušanje posnetkov dveh sej nadzornega sveta Luke, iz katerih naj bi izhajalo, v kolikšni meri so bili nadzorniki dejansko seznanjeni s posli v Romuniji.
Kaj tožilstvo očita Časarju in sodelavcem?
Tožilstvo trdi, da kot člani uprave niso opravili svojih dolžnosti in da so prekoračili svoje pristojnosti s tem, ko pred odločanjem o dokapitalizaciji luških hčerinskih družb v Romuniji Railport Arad in SC Trad Trans Terminal (TTT) niso pridobili obveznega soglasja nadzornega sveta. 30. januarja 2009 je tako uprava samovoljno potrdila dokapitalizacijo. Na račun družbe Railport Arad je nato tri tedne pozneje nakazala 1,5 milijona evrov, na račun TTT-ja pa bi se junija moralo steči še 1,3 milijona evrov, če se ne bi prej vmešala policija in takoj nato sodišče, ki je plačilo preprečilo.
Terminali malo tu malo tam
V času Časarjevega vodenja Luke so kopenski terminali naenkrat postali pravi hit. Poleg Orleške gmajne in Beltincev je uprava ciljala tudi na tujino. Romunska poslovna avantura se je za Luko začela z vstopom v solastništvo romunske družbe Railport Arad. V mestu Arad je namreč želela postaviti kopenski kontejnerski logistični terminal. Dve leti pozneje je v istem mestu načrtovala še izgradnjo terminala za jeklo. Za te potrebe je bilo treba ustanoviti podjetje TTT Romunija. Interese Luke je v Romuniji zastopal Milan Pučko, tedanji izvršni direktor za trženje in razvoj.
Uprava se požvižga na opozorila finančne službe
Solastništvo V Railport Aradu je bilo sprva mišljeno tako, da bi Luka tej družbi vplačala garancijo za posojilo v vrednosti 1,5 milijona evrov. Posojilno pogodbo, na kateri ni datuma, je v imenu Luke podpisal Marijan Babič, član uprave, zadolžen za finance. Uprava je dva meseca pozneje posojilo odobrila, medtem pa so se strokovnim službam že začenjale prižigati rdeče luči. Izvršna direktorica za ekonomiko in finance je na Marijana Babiča in Milana Pučka naslovila elektronsko pismo z opozorilom, da "dodatna kreditna linija v višini 1,5 milijona evrov predstavlja tveganje za Luko" in da sama temu nasprotuje. Odgovora ni dobila. Dan pozneje, 9. januarja 2009, je Marijan Babič dolgoročno posojilno pogodbo vseeno podpisal.
Izdajalski datum
A romunski apetiti so očitno hoteli več od posojila. 4. februarja 2009 je Milan Pučko, zadolžen tudi za posebne projekte, članom uprave poslal elektronsko sporočilo s predlogom, da se denarni prispevek 1,5 milijona evrov Railport Aradu izplača v obliki dokapitalizacije in ne v obliki kredita, češ da bi to bilo varneje za Luko. Sporočilo je bilo pripeto je k sklepu uprave z dne 30. januarja (datum na sklepu je bil napisan ročno), da uprava preklicuje prejšnjo odločitev o odobritvi posojila za Railport Arad, saj bo znesek izplačan v obliki dokapitalizacije. Poenostavljeno povedano; Pučko je predlagal nekaj, kar je uprava s sklepom sprejela že pet dni prej.
Zemljišča za TTT trikrat preplačana
Tudi ustanavljanje luške hčerinske družbe TTT kaže na nenavadna ravnanja. Za ta posel uprava prav tako ni imela soglasja nadzornikov. Del vložka v novoustanovljeno podjetje so bila tudi zemljišča, ki jih je Luka, po ugotovitvah revizije, kar trikrat preplačala. Pri finančnem vložku pa je bila pot podobna kot pri Railport Aradu. Najprej predlog za garancijo za posojilo v vrednosti 1,3 milijona evrov, ki jo je brez uradnih dovoljenj in ustreznih pooblastil podpisal Milan Pučko, nato očitno že vnaprej dogovorjena dokapitalizacija. Sledijo mahinacije soustanoviteljev z lastniškimi deleži v TTT-ju. Če hoče Luka obdržati svoj delež, so iz Romunije po elektronski pošti sporočili Časarju, mora nakazati dokapitalizacijski denar. Finančne službe Luke so se spet uprle.
Zanimivo datumsko sosledje
11. junija 2009 je Marjan Babič poslal zahtevo za izplačilo. Izvršna direktorica za finance mu je odgovorila: "Še enkrat bi te rada opozorila, da je po mnenju pravne službe za dokapitalizacijo potrebna odobritev s strani NS-ja." izpostavila je tudi poslabšanje finančnega položaja Luke in navedla, da bo konec leta kar 6 milijonov izgube. Toda Časar naj bi vztrajal, da se izplačilo opravi takoj. Del dokapitalizacijskega zneska je bil sicer na telefonsko zahtevo Časarja izplačan še pred odobritvijo dokapitalizacije. Zapletlo pa se je junija 2009 pri nameravanem plačilu še preostalega, 1,3 milijonskega zneska.

Ko sta Robert Časar in Marijan Babič ugotovila, da finančna služba Luke elektronskega izplačila noče izpeljati, sta po naših zanesljivih informacijah v petek, 12. junija, sama podpisala nalog za izplačilo in kurirju ukazala, naj tik pred zaprtjem odnese virman na Banko Koper in zahtevala prenos luškega denarja v Romunijo. A se tudi tu ni izšlo, vmešala se je policija, sodišče je prenos prepovedalo. Se je upravi tako zelo mudilo s plačilom, ker je vedela, da so ji na čelu Luke šteti dnevi? Le tri dni pozneje je bil Robert Časar krivdno razrešen z mesta predsednika uprave.

Milijoni evrov, ki jih je Časarjeva ekipa poslala v Romunijo, so se izkazali za strel v prazno. Namesto pomembne kopenske luške baze v tujini so v Aradu odprli manjši kontejnerski terminal z zanemarljivim prometom in še bolj zanemarljivim dobičkom.
Ker naj bi Robert Časar, Aldo Babič, Marijan Babič in Boris Marzi s svojimi dejanji Luki povzročili ogromno škodo in obema romunskima podjetjema protipravno pridobili premoženjsko korist, jim grozi od enega do osem let zapora.
Eugenija Carl, TV Slovenija