Časar, ki je po prijetju prejšnji teden v priporu v Parizu, je stopil pred sodnika in izrazil strinjanje z izročitvijo v domovino. Prihodnji teden bodo obravnavo ponovili, Francija pa naj bi Časarja Sloveniji izročila do 21. marca.

15-minutna obravnava je potekala ob pomoči sodne tolmačke, ki je Časarju prevajala iz francoščine v srbščino oz. hrvaščino, in ob odsotnosti odvetnika, a se je Časar strinjal, da ga zaslišijo brez njega. Želi si namreč hitre vrnitve v domovino. Prosil je le, ali lahko po telefonu pokliče ženo, je poročala dopisnica RTV Slovenija Erika Štular in dodala, da je bil med obravnavo Časar videti umirjen, tudi sicer je bil urejen in zagorel. Sodnik ga je povprašal tudi po zdravju, saj naj bi predtem potožil o težavah s trebušno slinavko.

Sodišče je potrdilo, da so iz Slovenije že prejeli v francoščino preveden nalog za izročitev.

Med obravnavo ni bil vklenjen
Zaslišanje je bilo javno, vendar v dvorani snemanje ni bilo dovoljeno. Časarja so iz zapora pripeljali v oklepnem avtomobilu, ki v stavbo sodišča zapelje skozi javnosti nedostopen stranski vhod. V dvorano so ga pripeljali skozi poseben vhod, pri čemer so ga spremljale uradne osebe, a med obravnavo ni bil vklenjen v lisice, še poroča Erika Štular.

V katerem zaporu je Časar zaprt, nismo izvedeli, saj podatek skrbno varujejo, izvedeli smo, da je nekje na širšem območju Pariza. Najverjetneje pa je v zaporu La Sante, v neposredni bližini Louvra in Jardin de Luxembourga in ki ima tudi t. i. ekstradicijski oddelek, torej oddelek, v katerem so zaprte osebe, ki čakajo na izročitev.

Postopek je lahko hiter
S Časarjevo privolitvijo v izročitev bodo postopki stekli hitro. Od datuma sklepa pariškega prizivnega sodišča se morata nato francoska in slovenska policija v desetih dneh dogovoriti o postopku predaje in rezervirati polet. Pariški organi pregona bodo Časarja pripeljali na enega izmed pariških letališč, kjer ga bodo prevzeli slovenski kolegi in ga odpeljali v domovino.

Če ne bo zapletov, se bodo vrata jetniške celice na Dobu za Časarjem zaprla že sredi meseca.

V Dominikansko republiko na psihološke priprave
Ob prijetju Časarja v Dominikanski republiki je največ začudenja sprožilo dejstvo, da se sploh ni trudil spremeniti identitete, saj se je kot tujec z začasnih prebivališčem prijavil s pravim imenom, videza ni spremenil, resda je uporabljal hrvaški potni list, vendar s svojimi podatki. Identitete ni spremenila niti družina.

"Že ko je pobegnil, je vedel, da ga bodo nekega dne našli. Vedel je, da bo moral plačati za svoja dejanja, s pobegom je samo odložil svoj problem. Psihologi temu rečemo psihološka priprava na nove okoliščine, v tem primeru zapor. Po načelu 'uživam danes, bomo videli, kako bo jutri'," pravi klinični psiholog Robert Trunkl. Po Trunklovem mnenju Časar ni naivno verjel, da ga ne bodo našli. "Če bi imel resen namen skriti se za vedno, bi spremenil vse in bi ga izredno težko našli, če sploh."

Nima občutka krivde
"Časarjev problem je njegova percepcija vsega, kar se mu dogaja. Prepričan je, da je žrtev. To se je izkazalo že med sojenjem in na dan obsodbe, ko je prepotentno izjavil, da je umrla pravna država, če je sploh obstajala. Vzroke za to, kar se mu dogaja, išče v drugih, v tegobe so ga povlekli drugi, prepričan je v zarote. Je povsem brez občutka krivde," poudarja Trunkl.

Brezizhodnost pogosto vodi v poskus samomora
Trunkl pravi, da ljudje različno doživljajo tovrstne okoliščine, vendar glede na klinične izkušnje meni, da Časar v pariškem priporu doživlja veliko stisko. "Zaveda se, da se mu je vse porušilo. Če je po obsodbi še imel izhod, pobeg, tega izhoda zdaj ni več. Misel na dolgo zaporno kazen, ki ga čaka, je neznosna. Poleg tega ga čaka še kup drugih sodnih postopkov, v katerih so zagrožene visoke kazni. Ve, da si je dokončno uničil življenje. Oseba je lahko še tako močna, vendar se pod tako težo vedno tako ali drugače zlomi, saj pred njimi ni nobene svetle točke več," pravi Trunkl.

Meni, da se bo tudi Časar spraševal in ocenil, ali se mu splača tako živeti, ali ne. "Pričakovati je samoagresijo, ko se človek znajde v taki stiski, je možnost samomora izjemno visoka." Prepričan je, da bodo Časarjevo psihično stanje po izročitvi ugotavljali strokovnjaki. "Pri takih osebah se lahko kot sekundarna posledica razvije paranoidna slika."

Največja žrtev otroci
Trunkl je prepričan, da sta v tej zgodbi najbolj prizadeta Časarjeva otroka. "Bila sta na hitro nasilno iztrgana iz primarnega okolja, širše družine, sošolcev, prijateljev, znancev ... To je veliko nasilje nad otrokom. Otroka zagotovo doživljata čustveno stisko, gre za hudo travmo," je povedal Trunkl.

Dodatna stiska bo po Trunkovih terapevtskih izkušnjah nastopila, ko se bodo vrnili domov. "Ni dvoma, da se bodo vrnili, saj bo glavni družinski lik, ki mu družina sledi, čeprav zaprt, spet v domovini. Vprašanje je, kako jih bo okolje sprejelo nazaj. Za ponovno integracijo bodo potrebovali strokovno pomoč". Trunkl meni, da bi morala starša za tako ravnanje odgovarjati.