Na tokratnih treh predobravnavnih narokih so pred sodnico Majo Povhe stopili Marko Belcl, Marjan Brajdič in Marjan Grm. Nihče med njimi očitkov po obtožnici ne priznava. Tožilka Petra Vogrin jim očita, da so skupaj s četrtim obtoženim Mihaelom Grmom 18. marca letos v popoldanskih urah prišli do 77-letne žrtve, ki je živela v gozdu v bližini Grosuplja, da bi mu vzeli njegove premične stvari in si jih razdelili, a jih je ta pri dejanju zalotil.
Kot je tokrat opisala tožilka, je četverica starejšega moškega "z namenom, da mu vzamejo življenje", najprej z veliko silo udarila v glavo s predmetom, nato so ga že ležečega na tleh udarili še v prsni koš, stegno in kolk ter mu z vrvjo povezali roke in noge.
S tem pa so mu povzročili poškodbe možganov, prsnega koša, rok in nog, je orisala tožilka. Vzeli so dva starejša mobilna telefona in se odpeljali, žrtev pa poškodovano in zvezano pustili v gozdu. V takem stanju ga je šele naslednjega dne našel njegov prijatelj, ki je poklical pomoč. Po očitkih iz obtožnice je moški umrl zaradi prenehanja bitja srca in hude stisnjenosti možganov.
Še en predobravnavni narok prihodnji teden
Sodišče je preklicalo predobravnavni narok za četrtega soobtoženega Mihaela Grma, ker se je opravičil, in ga bodo izvedli prihodnjo sredo. A še preden bi sojenje proti četverici lahko steklo, bo sodišče moralo odločiti o številnih predlogih za izločitev dokazov, ki so jih danes podali zagovorniki Belcla, Brajdiča in Grma.
Zagovorniki s številnimi predlogi za izločanje dokazov
Belclov zagovornik Andrej Gerlovič je predlagal, naj sodišče kot nezakonit izloči dokaz o DNK-ju njegovega klienta na prizorišču. Da najdeni DNK pripada Belclu, so namreč preiskovalci potrdili s pomočjo Belclovega profila DNK, ki je bil v evidenci preiskav še iz leta 2016, ko so ga obravnavali zaradi velike tatvine. Za Belcla so takrat presodili, da je kriv, sodišče mu je izreklo pogojno kazen, ki se je medtem že iztekla. Ker je bila Belclova kazen tako izbrisana iz kartoteke, je bil njegov DNK v evidenci preiskav nezakonito, trdi odvetnik. Posledično da so nezakoniti tudi vsi dokazi, pridobljeni na tak način.
Podobno stališče so zastopali tudi zagovorniki Brajdiča in Grma, ki so prav tako zahtevali izločitev tega dokaza. Ta je bil podlaga za pridobitev nalogov za hišne preiskave, v katerih so preiskovalci zbrali še druge dokaze proti četverici obtoženih.
Zagovornika Brajdiča, odvetnica Sergeja Bogunjič in odvetnik Igor Grošelj, sta predlagala tudi izločitev zapisnika o hišni preiskavi pri Brajdiču. Grošelj je to utemeljeval s tem, da priči hišne preiskave nista dovolj pismeni, da bi razumeli, kaj sta podpisali, zato da tudi hišna preiskava ni bila zakonita. Bogunjič pa je navedla, da po trditvah njenega klienta priči med hišno preiskavo sploh nista bili tam.
Tožilka je zavrnila trditve obrambe o nezakonitosti DNK-ja z utemeljitvijo, da glede na stališče višjega sodišča zakonska rehabilitacija ali izbris obsodbe iz kazenske evidence nimata vpliva na hrambo podatkov v evidenci DNK-ja. Poleg tega pa da je Belcl trenutno še v več postopkih za kazniva dejanja, storjena med letoma 2017 in 2020. Policija bi po trditvah tožilke lahko Belclu tudi v teh postopkih upravičeno odvzela vzorec DNK, a ker je ta zapis že bil v hrambi, tega niso storili. Zato je po prepričanju tožilke Belclov vzorec DNK v evidenci zakonit.
O tem mora zdaj odločiti sodišče. Če bo pritrdilo tožilstvu, je predvideno med drugim zaslišanje številnih prič, tudi policistov, ki so prvi prišli na kraj dogodka, in reševalne ekipe. Obramba bi zaslišala tudi strokovnjaka nevrologa, saj bi med drugim radi tudi dokazali, da če bi žrtvi dovolj hitro nudili zdravniško pomoč, ta ne bi umrla in se danes ne bi pogovarjali o umoru, temveč največ o težji poškodbi.
