Kriminalist Robert Slodej se v nadaljevanju zaslišanja znova sklicuje na molčečnost, saj ne želi povedati, ali je domnevnemu tajnemu policijskemu sodelavcu kadar koli predal telefon, prek katerega naj bi mu posredoval informacije.

Zagovornik Ivana Zidarja Boštjan Penko pa je povedal, da je težava v tem, da Slodej sam arbitrarno odloča, ali gre za razkritje tajnih metod policije, pri tem pa je sam osumljen zlorabe položaja v drugem postopku. Sodišče mora pri tem odločati, na katera vprašanja bo priča odgovarjala, saj je diskrecijsko pravico že zlorabila.

Sodnica je v nadaljevanju razprave (ta se je začela ob 9. uri in se po prekinitvi do 14.30 nadaljuje) zagovornikom naročila, da naj postavijo vsa vprašanja, na katera med obravnavo še niso dobili odgovora.

Kaj zanima zagovornike in ...
Zagovornike med drugim zanima, ali je Slodej vedel, da je Urbas tajni policijski sodelavec, ali se je kadar koli sešel z nemškim kriminalistom Gerhardom Schaffnerjem v Kranjski gori ali na Bledu, kako, kje in kdaj se je zgodil pogovor o Urbasu, kje sta se z Urbasom spoznala, kdo je bil še navzoč, so se kdaj skupaj sešli Urbas, Schaffner in Slodej in ali mu je Urbas kdaj povedal, kaj je o Zidarju povedal Schaffnerju.

... na katera vprašanja lahko Slodej odgovori
Slodej je dejal, da je Antona Urbasa spoznal pri drugi kriminalistični preiskavi, ko je skušal bolje razumeti dobljene informacije. To, da je Urbas tajni sodelavec, naj bi mu povedal Schaffner. Na druga vprašanja ni želel odgovoriti, ker naj bi bil zavezan k molku.

Sojenje v zadevi Čista lopata se sicer znova nadaljuje brez Ivana Zidarja, ki je še vedno v bolnišnici.

Na tokratnem nadaljevanju sojenja znova priča kriminalist Slodej. Zagovornika Tomaža Žiberta je zanimalo, ali je bila informacija o aretaciji Ivana Zidarja tajna, na kar je Slodej odgovoril, da se o aretacijah ne govori. Dejal je, da o tem odloča tožilec, sam pa naj bi nekaj dni prej vedel, da bodo izvajali hišne preiskave. To naj bi vedelo več ljudi, a med njimi ni bilo Urbasa.

Slodej za številke izvedel šele iz faksa?
Slodej je na začetku nadaljevanja sojenja dejal, da naj bi se z Urbasom srečala, potem ko mu je nemški preiskovalec Gerhard Schaffner povedal za informacijo. Slodej trdi, da se ni pogovarjal o aretaciji Zidarja in da telefonskih številk, ki jih je uporabljal Ivan Zidar, ni poznal, dokler ni prejel faksiranega sporočila iz Nemčije.

Čeferina, ki zastopa Ivana Zidarja, je zanimalo, ali je Slodej Urbasu kadar koli dal telefon ali kartico za komuniciranje, česar pa Slodej ne želi razkriti, saj naj ne bi imel pravice razkrivanja policijskih taktik. Obramba je prepričana, da želi Slodej prikriti nezakoniti predkazenski postopek.

Obramba prepričana, da so pravice obdolžencev kršene
Po mnenju Aleksandra Čeferina sodišče ves čas krši pravice obrambe, zato med drugim zahteva njeno izločitev, saj naj bi se pojavil dvom o njeni nepristranskosti. Pojasnil je, da senat odloča o nepomembnih zadevah, kot je nadaljevanje sojenja brez navzočnosti obdolženca, medtem ko po mnenju Čeferina o pomembni zadevi, kot je nezakonito delovanje policije, pa državni sekretar.

Slodeja je zanimal Urbasov motiv za razkritje informacij
Slodej vztraja, da se o zadevi Zidar z Urbasom ni pogovarjal, dokler ni prejel zdaj že razvpitega faksiranega sporočila nemškega kriminalista. O zadevi se je pogovarjal z Robertom Čepinkom, ki je bil takrat namestnik generalnega direktorja kriminalistične policije, a le na kratko. Na vprašanje Boštjana Penka, ki ga je zanimalo, kdo je pripravil pobudo za Zidarjevo aretacijo, je Slodej odgovoril, da ni bil on, saj je o zadevi takrat premalo vedel in je ni poznal. Povedal je tudi, da je bilo za Ivana Zidarja odrejeno tajno opazovanje, da pa izsledki niso bili nič posebnega.

Kdaj se je Slodej (znova) pogovarjal s Schaffnerjem?
O pogovorih z Antonom Urbasom pa je Slodej dejal, da ga je zanimal predvsem Urbasov motiv za razkritje informacij in da Urbas za to eksplicitno ni zahteval nobenih uslug. Slodej je tudi potrdil, da je v času obravnav komuniciral z nemškim kriminalistom Gerhardom Schaffnerjem, ki ga je sam poklical, potem ko je z njim v stik stopil Urbas. Slodej je oktobra lani namreč Schaffnerja v telefonskem pogovoru vprašal, ali Urbasove trditve iz notarsko overjenega zapisa držijo, kar naj bi Schaffner zanikal. Na vprašanje, kako je razumel besedilo v slovenščini, pa Slodej odgovarja, da "ga je verjetno dal prevesti".

Slodej se zadev tokrat spominja nekoliko drugače
Slodej nekoliko spreminja izjave prejšnjih pričanj, ko je dejal, da je notarski zapis Urbasove izjave prebral šele decembra lani in da s Schaffnerjem ni o njej nikoli govoril. Zdaj trdi, da je o njej s Schaffnerjem govorili že oktobra, a jo je prebral na spletnem mediju, zato ni mogel vedeti, da je njena vsebina identična izvirni izjavi, kar da je lahko ugotovil šele, ko je decembra prejel njeno kopijo.
Obramba je od Slodeja tudi zahtevala, naj že enkrat konkretno odgovori, ali je Urbasu dal službeni prenosni telefon, prek katerega sta komunicirala, kakor je v svojem pričanju in zgoraj omenjeni izjavi dejal Urbas. Ker pa je Slodej vsakokrat odgovoril le, da trditve iz Urbasove izjave niso resnične in da v tem delu ni odvezan molčečnosti, so odvetniki zahtevali naj se o tem, ali naj Slodej konkretno odgovori na vprašanje, odloči senat. Ta je po prekinitvi obravnave odločil, da Slodeju na vprašanje o telefonu ni treba odgovoriti.

Slodej zaslišan že na prejšnji obravnavi
Slodej je na vprašanja odgovarjal že na zadnji obravnavi, ki pa so jo zaradi poteka delovnega časa sodišča na zahtevo obrambe prekinili. Obramba Ivana Zidarja, Hilde Tovšak, Dušana Črnigoja in drugih si je namreč prizadevala, da bi Slodejevo zaslišanje preložili zaradi očitkov, da ministrstvo za notranje zadeve pritiska na postopek.