Ustavno sodišče je v obravnavo sprejelo njuni pritožbi na sodbo, a bosta na odločitev sodnikov počakala v zaporu, kjer prestajata 22-mesečno kazen, na katero sta bila obsojena v zadevi Patria.

Ustavni sodniki so pritožbi prokurista Rotisa Črnkoviča in brigadirja Krkoviča obravnavali na seji sredi januarja. V primeru Črnkoviča je odločalo osem sodnikov, za zavrnitev zadržanja je glasovalo pet sodnikov: Miroslav Mozetič, Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat. Trije - Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Marta Klampfer - so bili proti. Ločeni odklonilni mnenji sta napisala Deisinger in Klampferjeva. Deisinger in Petrič sta bila proti zavrnitvi zadržanja tudi v Krkovičevem primeru, Klampferjeva ni glasovala. Drugi so glasovali za zavrnitev. Sodnik Jan Zobec se je iz obeh odločanj izločil.

Ustavni sodniki so zapisali, da lahko ustavno sodišče zadrži izvršitev posamičnega akta, ko pritožbo sprejme v obravnavo. Za to se lahko odloči, če bi z izvrševanjem tega akta, v tem primeru sodbe, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, ki presegajo posledice posega v osebno svobodo zaradi izvrševanja pravnomočne obsodilne sodbe. Krkovič in Črnkovič pa težko popravljivih škodljivih posledic v opisanem pogledu po mnenju ustavnih sodnikov ne navajata.

Krkovičeva in Črnkovičeva ustavna pritožba po mnenju ustavnih sodnikov tudi ne izkazuje očitne kršitve človekovih pravic, ki bi jih ugotovili že ob sprejetju ustavne pritožbe v obravnavo. Prav tako ne omogoča stališča, da je šlo v njunem primeru za arbitraren ali samovoljni poseg v osebno svobodo, zaradi česar bi zadržali izvrševanje izpodbijanih sodb.

Tri odklonilna mnenja
Ustavna sodnica Marta Klampfer se v odklonilnem ločenem mnenju ni strinjala z zavrnitvijo predloga o začasnem zadržanju sodbe Črnkoviču, saj naj bi šlo za povsem enak položaj kot pri Janši. Pri kršitvi načela zakonitosti v kazenskem postopku gre po njenem mnenju za tako očitno kršitev človekovih pravic, za katero je že na prvi pogled očitno, da bo vplivala na obstoj pravnomočne kazenske sodbe.

Tudi po mnenju Mitje Deisingerja so bili po sprejetju pritožb v obravnavo podani vsi pogoji, da ustavno sodišče začasno zadrži prestajanje kazni Črnkoviču in Krkoviču. V Krkovičevem primeru je pojasnil, da so sodišča izenačila zakonski znak "sprejema obljube" s "seznanitvijo", kar ni znak kaznivega dejanja, to pa pomeni očitno arbitrarno in samovoljno odločitev sodišč. Arbitrarnost in samovoljnost sodišč v Črnkovičevem primeru pa med drugim opaža s pritrjevanjem ugotovitvam v ustavnih pritožbah, da sodišča niso konkretizirala zakonskega znaka obljube nagrade.

Tudi Ernest Petrič je glasoval proti zavrnitvi predloga za zadržanje zaporne kazni Krkoviču. Kot meni, se presoja obrne v korist za začasno zadržanje kazni vedno, ko obstaja resna možnost, da bo ustavno sodišče ugotovilo kršitev človekovih pravic in da bo sodba razveljavljena. Tudi če bi se izkazalo, da je ustavna pritožba neutemeljena, pravnomočnost kazenske sodbe ne bi bila prizadeta, saj bi se izvrševanje začasno odložene zaporne kazni nadaljevalo.

Nasprotno pa v ločenem pritrdilnem mnenju ugotavlja Jadranka Sovdat. Po njenem mnenju v tem primeru ne gre za očitno samovoljen ali arbitraren poseg v osebno svobodo, tudi ne za izkazano očitno kršitev pravice iz ustave, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno.

Na odločitev ustavnega sodišča bosta počakala v zaporu
Kot je znano, so ustavni sodniki decembra sprejeli sklep, da izvajanje sodbe za Janeza Janšo zadržijo in da ga do končne odločitve o pritožbi izpustijo iz zapora na Dobu. Zato se je ugibalo, da bo tako tudi v primeru Črnkoviča in Krkoviča, a so sodniki odločili drugače.

Razočarani Črnkovič
Prokurist podjetja Rotis in obsojeni v zadevi Patria Ivan Črnkovič je bil nad odločitvijo ustavnih sodnikov razočaran. Izid glasovanja na ustavnem sodišču glede njegovega predloga za zadržanje sodbe pa je označil kar kot izid na hokejski tekmi.

Če bi namreč sodniki predlog vrednotili, kot bi bilo treba, bi jih bilo vseh devet za ali pa vseh devet proti, pravi. Odločitev tudi sicer označuje kot "politično igro tistih, ki so iz slovenskih bank odnesli milijarde".

Črnkovič glede na izid glasovanja ne verjame, da bo končno vsebinsko odločanje o njegovi pritožbi njemu v prid. "Iz izida glasovanja se točno vidi, kakšna je razdelitev ustavnih sodnikov," pravi in dodaja, da je takšna razdelitev, vsaj pri delu sodnikov, politična.

Zaradi tega ne verjame nikomur več v Sloveniji. "Ustavno sodišče je bilo zadnja instanca, ki sem ji zaupal in ji verjel, da bo odločala pošteno," pravi. Ob tem napoveduje, da se bo na odločitev, če bo ta na koncu zanj negativna, pritožil na Evropsko sodišče za človekovo pravice.

Anton Krkovič, nekdanji častnik Slovenske vojske, in Ivan Črnkovič, direktor Rotisa, sta bila v zadevi Patria obsojena vsak na 22 mesecev zapora. Janez Janša je bil obsojen na 2 leti zaporne kazni. Vsi so bili obsojeni tudi na plačilo denarne kazni v vrednosti 37 tisoč evrov.

O ustavnih pritožbah do konca aprila
Ustavno sodišče naj bi o vseh treh ustavnih pritožbah odločilo do konca aprila. Obravnavali jih bodo skupaj in absolutno prednostno, je Mozetič še povedal za Primorske novice.