V ovadbi zoper direktorja Stanovanjskega sklada RS Črtomirja Remca je navedeno, da je republiški stanovanjski sklad v letih 2022 in 2023 oddajal 1107 stanovanj, pri čemer jih je 773 oddajal po stroškovni najemnini, poroča časopis Delo. Sklad naj bi tako samo lani pridobil razliko v višini najemnine za dva milijona evrov. V zadnjih petih letih pred letom 2023 je bila stanovanjskemu skladu pridobljena korist za šest milijonov evrov, od tega 4,5 milijona evrov iz proračuna.

V ovadbi je pojasnjeno še, da sklad del najemnine v obsegu 25 odstotkov pridobi neposredno od najemnikov, preostali del, 75 odstotkov, pa pokrijejo subvencije, ki jih pristojne občine vsak mesec nakazujejo stanovanjskemu skladu, občinam pa jih država iz državnega proračuna v naslednjem letu povrne kot državne subvencije.

Stanovanjski sklad RS je, tako kot vsi drugi javni stanovanjski skladi, subjekt javnega prava, ki lahko dela le tisto, kar je predpisano z zakonom. Zakon opredeljuje štiri vrste najemnih stanovanj: neprofitno, tržno, službeno in namensko, javni stanovanjski skladi pa so zavezani zagotavljati neprofitna najemna stanovanja, navaja ovadba, ki jo povzema časopis Delo.

V republiškem stanovanjskem skladu z ovadbo niso seznanjeni, prav tako z njo ni seznanjen Remec, še poroča Delo.

Ministrstvo: Zakon skladu ne prepoveduje oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini

Ministrstvo za solidarno prihodnost je objavilo, da ni seznanjeno z ovadbo. Dodalo je, da očitki, kot jih navaja časopis, po mnenju ministrstva "niso vsebinsko osnovani".

Stanovanjski zakon, resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu, sprejeta leta 2015, in poslovna politika SSRS 2021–2025 skladu ne prepovedujejo gradnje in oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini, pravi ministrstvo.

"Politika gradnje teh stanovanj tudi ni nova. Stanovanja, za katera se obračunava stroškovna najemnina, so se v državi namreč začela graditi leta 2010, pet let pred nastopom direktorske funkcije Črtomirja Remca. Ob njegovem prevzemu vodenja sklada je bilo tako javnih najemnih stanovanj s stroškovno najemnino približno 450," so zapisali.

Poudarili so, da si od same vzpostavitve ministrstva prizadevajo, da bi stanovanjski skladi, tako republiški kot lokalni, najemnikom zaračunavali zgolj neprofitno najemnino, ki jo razumejo kot "enega od temeljev socialne politike".

"Vsa stanovanja, ki jih je SSRS zgradil, so bila financirana iz lastnih sredstev in posojil – za slednje, če jih je želel dobiti, je moral svoje projekte ekonomsko upravičiti, kar je lahko dosegel zgolj z napovedjo stroškovne najemnine," so navedli. Zavedajo se namreč, da idealnih pogojev ni.

"To je predvsem neposredna posledica tega, da država do zdaj, do mandata aktualne vlade in začetka delovanja ministrstva za solidarno prihodnost, ni izdatno vlagala v delovanje stanovanjskega sklada. Ta je zato moral za svoje delovanje močneje zasledovati ekonomsko logiko," so dodali.

Na ministrstvu se sicer strinjajo, da je delovanje na področju javnega najemnega trga neusklajeno, kar je neposredna posledica odsotnosti državne javne stanovanjske politike od osamosvojitve naprej. Zavzemajo se za vzpostavitev državnega sistemskega vira financiranja javne stanovanjske gradnje ter ureditev področja neprofitnih stanovanj tako pri določanju najemnin kot tudi pri dodeljevanju stanovanj. Pričakujejo, da bodo s tem vzpostavili pogoje za enotno delovanje javnih skladov, okrepili javno gradnjo in zagotovili njeno razvojno naravnanost.

Sklad je imel konec leta 2023 skupno 5167 javnih najemnih stanovanj na celotnem območju Slovenije. Od tega je 2113 stanovanjskih enot v tržnem najemu, preostala so oddana v neprofitni najem. Pri teh se najemnina določa na podlagi metodologije za izračun neprofitne najemnine, pri kateri osnovo predstavlja administrativno izračunana vrednost stanovanja na podlagi določb zakona in podzakonskih predpisih. Pri stroškovni najemnini pa se za osnovo za izračun najemnine upošteva nabavna vrednost posameznega stanovanja s pripadajočimi deli, so pojasnili.

Lanska dokapitalizacija SSRS s 25,5 milijona evrov je bila sicer po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost "prvi korak v smer krepitve javne, od trga neodvisne službe, ki je posledično že vodila v ustrezno znižanje najemnine pri novih projektih stanovanjskega sklada," je zapisalo ministrstvo in potrdilo, da bo enak znesek zagotovilo tudi v letošnjem in prihodnjem letu ter s tem prispevalo h krepitvi javne najemne mreže in dostopnosti stanovanj.