Tožilstvo, ki je za obtoženo predlagalo štiri leta in pol zapora, pa je že napovedalo pritožbo v oprostilnem delu sodbe. Očitali so ji namreč dvanajst kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov. Po prepričanju tožilstva naj bi obtožena tajne podatke izdajala iz koristoljubnosti, med drugim naj bi jih prek posrednikov posredovala osumljencem, predvsem tistim, zoper katere so bili odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi. Zaupni podatki naj bi tako prišli v roke tudi slovenski celici Kavaškega klana, med drugim tudi o tem, da se zoper člane Kavaškega klana v Sloveniji pripravljajo hišne preiskave.

Za eno kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov je sodnik Martin Jančar nekdanji vpisničarki izrekel dve leti zaporne kazni, za preostale očitke pa jo je zaradi pomanjkanja dokazov oprostil. Dokazi tožilstva, da je obtožena izdajala tajne podatke iz koristoljubja, so bili le posredni, prav tako ni šlo za sklenjen krog indicev, je v izreku obsodilne sodbe med drugim poudaril Jančar in dodal, da težjega primera v svoji karieri še ni imel.

Ni dokaza, da je prejela nagrado

Zaradi pomanjkanja dokazov je bila obtožena oproščena tudi očitka, da je izdajala tajne podatke Kavaškemu klanu. "Za ta očitek so le posredni dokazi in indici. To, da so si nekateri osumljenci v zadevi Kavaški klan med seboj pošiljali dokument SDT-ja, ki je bil tajen, še ni dokaz, da ga je poslala obtožena," je med drugim poudaril Jančar. Glede očitkov o koristoljubnosti pa je poudaril, da sodišče ni našlo dokazov, da naj bi obtožena prejela obljubo o nagradi, kaj šele, da bi jo dobila. "Če osnovno dejanje ni dokazano, tudi ni mogoče govoriti o motivu," je med drugim poudaril sodnik.

Pri višini kazni je sodišče med drugim izhajalo iz nekaznovanosti obtožene kot tudi dejstva, da ni nevarnosti ponovitvenega dejanja, saj obtožena ni več zaposlena kot vpisničarka na tožilstvu. Je pa teža kaznivega dejanja izdaje tajnega podatka takšna, da je potreben izrek zapora, zaradi izdaje tajnih podatkov so namreč lahko ogrožena življenja, je med drugim poudaril sodnik.

Odpravili so ji pripor

Sodišče je nekdanji vpisničarki tudi odpravilo pripor, v katerem je bila od 9. novembra 2021. Obtožena je namreč v priporu preživela več kot dve tretjini izrečene kazni, zato bi bilo zadrževanje obtožene v priporu nesorazmeren ukrep v primerjavi s težo kaznivega dejanja, za katero je bila obsojena.

Zagovorniku se kazen zdi previsoka

Zagovornik obsojene Rok Križanec je z izrekom sodbe zelo zadovoljen, saj je bila obsojena zgolj za tisto kaznivo dejanje, ki ga je tudi priznala, in sicer, da je dvema prijateljicama in nekdanjemu partnerju povedala, da je v delo na SDT-ju dobila odredbo, povezano z osebo, ki jo je poznala.

Po njegovi oceni je bila zgodba tožilstva v delu, ki se je nanašal na Kavaški klan, "deloma luknjasta, manjkali so ključni dokazi, ki bi se povezali v celoto," je poudaril. Ker se mu višina izrečene zaporne kazni zdi nekoliko previsoka, je napovedal pritožbo na obsodilni del današnje sodbe.

Težava je pridobivanje elektronske komunikacije in podatkov

Pritožbo je napovedal tudi tožilec Luka Moljk iz Specializiranega državnega tožilstva, saj je sodišče utemeljitev sodbe oprlo na indice, ob čemer je odločilo, da je bilo indicev premalo, da bi lahko z gotovostjo sklepali, da je bilo kaznivo dejanje storjeno. "Sam nasprotno menim, da je posrednih dokazov več kot dovolj in da lahko tudi z gotovostjo zaključimo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno," je poudaril.

Glede dejstva, da sodišče ni našlo ključnega dokaza o tem, da je obtožena izdajala podatke članom Kavaškega klana, pa je poudaril, da se v tem delu odpira tudi zelo velik problem slovenskega kazenskega pravosodja, to pa so elektronski podatki in komunikacija z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi.

Poleg slabe opremljenosti preiskovalnih organov je kot težavo izpostavil tudi slabo pravno podlago, ki ne omogoča veliko ukrepanja, zato lahko storilci kaznivih dejanj z zelo enostavnimi tehničnimi prijemi neovirano prenašajo tajne podatke in zakrijejo komunikacijo. Ta posledično postane nedostopna državnim organom, zato preiskovanje kaznivih dejanj naknadno ni mogoče, je tudi izpostavil. "Če elektronska naprava komunikacijo izbriše, pregled telefona čez mesec, dva ali tri ne bo pokazal ničesar," je poudaril.

Moljk rešitev vidi v praksi več evropskih držav, ki v tovrstnih primerih omogočajo, da se na telefone osumljencev s predhodno odobritvijo sodišča namesti posebni program za prestrezanje podatkov oziroma t. i. trojanski konj. "Ta program prestreza podatke, preden jih osumljenec zakodira in jih pošlje preko omrežja. Kodiranih podatkov namreč ni mogoče prebrati," je pojasnil.