Zaradi primera Tovšak sta se sestala tudi minister za pravosodje Senko Pličanič in generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Zadnji bo nad primerom odredil notranji nadzor, ker je "v interesu vseh, da se pride zadevi do dna", je povedal v izjavi za javnost po sestanku. To pa ne pomeni, da sprejema pogromaško logiko, ki se je po njegovih besedah ustvarila v medijih in v javnosti. "Pogromaška logika ne ustreza dejanskemu stanju," je izjavil.
Mediji so namreč po njegovem mnenju zadevo obravnavali odločno preveč hrupno, zato se je "ustvarila problematična situacija".
Poudaril je, da konkretnih zadev ne komentira, ker velja tožilska samostojnost za posamezne primere. Je pa po njegovi presoji neprimerno, da se potegne vzročna zveza med pobegom Tovšakove in odpravo pripora, saj ta ni bil uveden na podlagi begosumnosti.
"Treba je vedeti, da že dvajset let tožilstvo ni hierarhična organizacija," je poudaril. Generalni državni tožilec ima določene pristojnosti, a ne more sedeti za vratom tožilcev in jim gledati v spise v konkretnih primerih, je pojasnil.
Fišer je še dodal, da mu je notranji nadzor predlagal minister, a se je za postopek odločil sam, še pred prejetjem predloga.
Na novinarsko vprašanje o objektivni odgovornosti vodje specializiranega tožilstva Harija Furlana je Fišer odvrnil le, da konkretnih primerov ne komentira. Na novinarsko vprašanje o lastni objektivni odgovornosti pa je odvrnil: "Kakšna objektivna odgovornost?" Spomnil je, da sistem temelji na tožilski samostojnosti, kjer ima sam precej omejene pristojnosti.
Vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan je v radijski oddaji Studio ob 17h (prisluhnite ji lahko v posnetku na desni strani) zatrdil, da je tožilstvo obtožnico na sodišče poslalo še preden so Hildo Tovšak izpustili iz pripora, in sicer v petek ob 14. uri. V obtožbi je bil podan priporni razlog. Poudaril je, da bo odstopil, če se bo izkazalo, da je bila v postopku narejena napaka.
Pličanič: Razumem ogorčenje javnosti
Pličanič je dejal, da razume ogorčenje javnosti in to, da marsikdo v razvoju dogodkov vidi organizirano akcijo. Sam pa poudarja, da mora biti najprej izvedena notranja, samostojna preiskava znotraj tožilstva in sodstva. Šele ko bodo na mizi konkretne ugotovitve, lahko sledi kakršno koli ukrepanje ali sankcije.
Lahko je odgovorno tožilstvo, lahko sodstvo, lahko pa imamo kakšen tretji scenarij, o katerem nekateri špekulirajo, je nadaljeval. Mogoče je tudi, da se ni zgodilo "nič" in je to pač nesrečen splet naključnih dogodkov.
Je pa ugotovil, da je v tem primeru - kot tudi v marsikaterem drugem - "preveč čudnih naključij".
Pličanič je že dopoldne dal pobudo za nadzor primera, ugotovitve nadzora pa želi videti do 30. maja. Fišer se je strinjal, da bo do takrat poročilo pripravljeno.
Poudaril je, da je tožilstvo (kot tudi sodstvo) samostojno in kot minister nima pristojnosti v konkretnih zadevah. Je pa njegova ministrska vloga tudi v tem, da skrbi za učinkovito delo sodstva in za to, da sistemu ljudje lahko zaupajo. Šlo je za javno odmeven primer in ljudje "morajo vedeti, kaj se je zgodilo".
Če bi sodišče hitreje odločalo ...
Dodal je, da bo službeni nadzor najverjetneje razširil tudi na sodstvo. Če bi namreč sodišče hitreje odločilo, na kakšen način bo Tovšakova prestajala zaporno kazen v zadevi Čista lopata, do zdajšnjega položaja morda ne bi prišlo, je dejal.
V zvezi s primerom Hilde Tovšak pa je na višji sodišči v Ljubljani in Mariboru naslovil zahtevi za pregled poslovanja tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Od višjega sodišča v Ljubljani je zahteval pregled poslovanja v postopku izvršitve kazni, izrečene Hildi Tovšak v kazenski zadevi Čista lopata, na višje sodišče v Mariboru pa je naslovil zahtevo za pregled poslovanja v postopku odločanja o ponovni odreditvi pripora Hildi Tovšak v primeru delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj, ki se zoper njo vodi zaradi treh kaznivih dejanj neupravičenega dajanja daril.
"Obe zahtevi se nanašata na pregled poslovanja v postopkih z vidika možnih kršitev pravil o vrstnem redu reševanja zadev, zakonskih rokov za izdelavo sodnih odločb in drugih pravil procesnega vodstva," so pojasnili na vrhovnem sodišču.
Objavljena tiralica
Generalna policijska uprava je v ponedeljek objavila mednarodno tiralico za nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak, s katero jo policija išče tudi v tujini. Tovšakova je izginila neznano kam, potem ko ji je v petek mariborsko okrožno sodišče odpravilo pripor. Že v soboto je isto sodišče ponovno odredilo pripor za Tovšakovo, v ponedeljek pa še pripor zaradi begosumnosti.
Njen zagovornik Boris Kanduti pa je povedal, da mu s svojo stranko še ni uspelo priti v stik, nazadnje sta govorila v soboto in nedeljo.
Kenija bi lahko izročila Tovšakovo Sloveniji
Po poročanju medijev ima Tovšakova počitniško hišo na Hrvaškem, v Keniji pa živi njena sestra, zato so se pojavila ugibanja, da bi lahko Tovšakova zbežala tudi tja. Slovenija s Kenijo nima sporazuma o izročanju, vendar bi glede na naravo kaznivega dejanja - nedovoljenega dajanja daril - pravno podlago za izvedbo postopka izročitve lahko predstavljala Konvencija Združenih narodov proti korupciji, katere pogodbenici sta tako Slovenija kot tudi Kenija, in pa notranje zakonodaje obeh držav, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
Pravno podlago pa bi načeloma lahko predstavljalo tudi načelo vzajemnosti, če pravna ureditev instituta izročitve v Keniji omogoča izvedbo postopka izročitve na podlagi načela vzajemnosti, torej brez obstoja mednarodne pogodbe. Skladno z obstoječo ureditvijo instituta izročitve v Sloveniji obstoj mednarodne pogodbe namreč ni predpostavka za izvedbo izročitvenega postopka oziroma za podajo prošnje za izročitev, še navajajo na pravosodnem ministrstvu.
Odprava pripora zaradi drugačne zahteve za preiskavo
Pripor za Tovšakovo in soobtoženega Aleša Pangerca iz ljubljanskega podjetja Go Extra, ki je ponovno v priporu, je mariborsko sodišče odpravilo po uradni dolžnosti, ker je specializirano državno tožilstvo spremenilo zahtevo za preiskavo zoper osumljenca v zadevi delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Za kaznivo dejanje jima grozi kazen od šestih mesecev do petih let zapora.
Tožilstvo je med postopkom prekvalificiralo zahtevo za preiskavo, tako da je Tovšakovi očitalo storitev kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja darila. Za takšna kazniva dejanja je predpisana zaporna kazen do treh let.
Ko gre za očitke kaznivih dejanj do treh let zapora, se za pripor uporabljajo določbe kazenskega zakonika o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, in sicer se sme pripor odrediti le izjemoma, trajati pa sme največ 15 dni. Hilda Tovška je bila sicer v priporu od začetka marca letos.
Za Tovšakovo je senat na predlog državnega tožilstva izdal tudi evropski nalog za prijetje in predajo ter tiralico, pripor za Pangerca pa je bil odrejen na podlagi razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti.
Tanko: Pobeg Tovšakove kot dogovorjen korak
Aktualno dogajanje v povezavi s Hildo Tovšak pa je komentiral tudi vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko, ki je "izrazil zgroženost" in dodal, da "obstaja veliko indicev, ki kažejo v smeri, da je v omenjenem primeru šlo za dogovorjen korak".
Po njegovem mnenju se je v omenjenem primeru zgodila tudi popolna blokada na državnem tožilstvu in v pravosodju. "Problem je velik. Tudi odzivi nekdanjih politikov, nekdanjega ministra kažejo na to, da bi nekdo moral objektivno odgovarjati in ponuditi odstop," je poudaril Tanko.
Pozvana v zapor
Spletni portal 24ur pa sicer poroča, da naj bi za Tovšakovo, Boruta Farčnika in Tomaža Žiberta, ki so bili v zadevi Čista lopata obsojeni na zapor, prav danes sodišče izdalo poziv na prestajanje zaporne kazni - vsi trije so sicer zaprosili, da se jim zaporno kazen nadomesti z opravljanjem dela v družbeno korist.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje