Čeprav je tožilstvo za 25-letnega Petra Gaspetija v torek v sklepni besedi predlagalo, da mu sodišče za vsako posamezno kaznivo dejanje določi kazen 30 let zapora in mu izreče enotno kazen dosmrtnega zapora z argumentacijo, da je "glede na vse okoliščine primera to edina primerna in pravična kazen", mu je senat izrekel enotno kazen 30 let zapora.
Kot je v izreku sodbe pojasnila predsednica sodnega senata Marjeta Dvornik, sodišče ne dvomi, da je obtoženi storil očitana dejanja zavestno in z neposrednim naklepom, ko se je svojih dejanj zavedal, vendar sodišče meni, da je storil tri kazniva dejanja uboja, ne umora.
Sodišče je zato torej spremenilo kvalifikacijo kaznivega dejanja umora v uboj, za katerega je predpisanih 15 let zaporne kazni. Obtoženemu je tako za vsak uboj izreklo po 12 let zaporne kazni in enotno kazen 30 let zapora.
"Zavedamo se, da se pri tako hudih kaznivih dejanjih vedno znova odpira vprašanje, kaj je pravična in primerna kazen za tako dejanje. Lahko delimo stališče, da pravične kazni za tako dejanje ni," je dejala sodnica in dodala, da je izrečena kazen v okviru zakona pravična in primerna.
Kot oteževalno okoliščino je sodišče med drugim spoznalo, da je brez razloga vzel življenje svojim sorodnikom. Kot olajševalne pa je upoštevalo Gaspetijevo nekaznovanost, nenasilno zgodovino, izpolnjevanje šolskih obveznosti in njegovo osebnostno motnjo. "To je okoliščina, ki po naši oceni govori v prid temu, da ne bi bilo utemeljeno, da bi za posamezno dejanje določili 15 let zaporne kazni," je pojasnila.
Med obravnavo sta namreč svoje ugotovitve o primeru predstavila tudi medicinski in psihiatrični izvedenec. Sodni izvedenec za področje psihiatrije Dragan Terzič je na podlagi dostopnih informacij, zaslišanj svojcev in tudi opravljenega kliničnopsihološkega pregleda Gaspetiju pripisal shizoidno in deloma narcisistično osebnostno motnjo. Čeprav je ta imel manjše težave z nadzorom nad svojim ravnanjem, je kljub omenjenima motnjama Terzič ocenil, da med kaznivim dejanjem njegova zmožnost presoje ni bila bistveno zmanjšana.
Sodni izvedenec za medicino Tomaž Zupanc pa je opisal poškodbe, ki so jih dobile žrtve. Pri vseh treh žrtvah so bile te zadane na podoben način in z istim, ostrim koničastim predmetom. Pri stricu in dedku so smrtne poškodbe našli tako na vratu kot na prsnem košu, pri babici le na vratu, še nekaj ureznin pa je imela na stegnu. Iz obrambnih poškodb je bilo razvidno, da sta se dedek in babica poskušala braniti.
Gaspetijev odvetnik: Odločitev o morebitni pritožbi po preučitvi sodbe
Po oceni sodišča je obramba neprepričljivo izpodbijala obtožbe. Med drugim je Gaspetijev zagovornik Anže Mlinarič v zaključnih besedah izpostavil, da noža, na katerem so našli biološke sledi obtoženega, niso primerjali z ranami žrtev in da niso uspeli dokazati motiva. Po besedah sodnice bi bilo sicer dobro, če bi sodišče ugotovilo motiv za kaznivo dejanje, ni pa to ključno za obsodilno sodbo. Prav tako je bilo po oceni sodnega senata logično in pričakovano, da so bile forenzične analize narejene v takem obsegu, kot so bile.
Odvetnik Mlinarič, ki je predlagal oprostilno sodbo, je v izjavi za medije po koncu obravnave dejal, da se bo o morebitni pritožbi odločil po preučitvi sodbe. Sicer pa je zadovoljen s prekvalifikacijo kaznivega dejanja, ne pa tudi z višino kazenske sankcije. Obsodilna sodba je bila po njegovi oceni glede na potek kazenskega postopka pričakovana.
