Nekdanje direktorice velenjskega Vegrada Hilda Tovšak iz zdravstvenih razlogov ni bilo na predobravnavni narok glede goljufije na račun EU-ja pri prenovi dvorca Betnave. Trojica osumljenih pa je priznala krivdo.

Nekdanja direktorica podjetja Betnava Dragica Marinič, gradbeni nadzornik Karel Bogatin in Anton Ekart iz mariborske nadškofije so priznali krivdo poslovne goljufije pri prenovi dvorca Betnava.

Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak pa se naroka ni udeležila iz zdravstvenih razlogov. Njen zagovornik Boris Kanduti je v četrtek na sodišče poslal predlog za preložitev naroka in bo za njo izveden posebej.

Tožilec je predlagal pogojne kazni in splošno koristno delo
Tožilec Stanislav Pintar je za Mariničevo predlagal pogojno 15-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let,z a Ekarta pa je predlagal pogojno 10-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let ter za Bogatina10 mesecev zapora, ki se izvrši alternativno kot splošno koristno delo.

Sodnica Romana Gradič pa še ni izrekla kazni, saj je Mariničeva obdolžena še enega kaznivega dejanja glede nepoplačanih terjatev, ki je združeno s kaznivim dejanjem poslovne goljufije pri prenovi Betnave. Za to kaznivo dejanje pa je treba opraviti poseben narok, tako da bo izrek kazni predvidoma 4. julija.

Tovšakova naj ne bi priznala krivde
"Gradbena baronica" Tovšakova, ki trenutno prebiva na gradu Ig, kjer prestaja zaporno kazen zaradi obsodbe v aferi Čista lopata, krivde, tako kot v primeru oškodovanja Rimskih term, ne namerava priznati.

Krašovec vložil ugovor na obtožnico
Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, ki je osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju v škodo EU-ja, se naroka prav tako ni udeležil, saj je vložil ugovor na obtožnico, kar sicer pomeni, da ne priznava krivde. Sodnica je zato za Krašovca razpisala glavno obravnavo, ki bo 23. avgusta, obravnave pa se bodo nadaljevale tudi septembra.

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.

S tem denarjem so zatem zaprosili in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija pozneje ta denar vrnila.
Hilda naj ne bi priznala
Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.

Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo 1,772 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili veliko protipravno korist za 1,7 milijona evrov.

Po neuradnih podatkih Tovšakova krivde, tako kot v primeru oškodovanja Rimskih term, ne namerava priznati. Tovšakova namreč ne priznava vseh očitkov iz obtožnice, poleg tega pa tožilec zahteva previsoko kazen. Zagrožena kazen za omenjeno kaznivo dejanje je do osem let zapora.