Izvedenec Darko Dubrovski se je osredotočil na posle, s katerimi naj bi nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) plemenitil denar. Da bi izkušeni direktor, kot je Uroš Rotnik, s tako veliko denarja ter brez zavarovanja in s skromno dokumentacijo posloval v poslovno tveganih okoljih, kot sta Hrvaška in BiH, je po njegovem mnenju nenavadno, a ni nemogoče.
Po mnenju Dubrovskega Rotnik s trgovanjem s certifikati na Hrvaškem in v BiH-u ni mogel veliko zaslužiti, saj so bili zelo poceni in jih je bilo mogoče dobiti za ceno steklenice piva. Meni tudi, da sta Rotnik in Alexander Hrkač, ki je obtožen krive izpovedbe, poslovala v neregistrirani poslovni obliki, zato nista imela knjigovodskih listin.
Zavrnil pa je očitek Hrkačevega zagovornika Jurija Preložnika o pristranskosti. Odvetnik je prepričan, da je izvedenec pri pripravi izvedenskega mnenja uporabil podatke iz preiskave oz. obtožnice, izvedenec pa je to zavrnil in dodal, da mnenja ni izdelal pod pritiskom medijskih objav.
Domnevne provizije s prodajo certifikatov
Na celjskem okrožnem sodišču so kot strokovno pričo zaslišali tudi Branka Mayra, ki je poudaril, da je pri izdelavi mnenja upošteval relevantne listine in prišel skoraj do enakih številk, kot jih je sodišču v obliki tabel posredoval Hrkač. Njegovi izračuni so se za dva odstotka razlikovali od obtoženčevih izračunov, kar je pripisal provizijam, ki jih je prejemal Hrkač s prodajo certifikatov.
Tožilec Ivan Pridigar je ob predstavitvi obtožnice junija lani izpostavil, da je Hrkač leta 2003 Rotniku predal 3,1 milijona evrov, ki naj bi jih pridobil z nakupom lastniških certifikatov na Hrvaškem in v BiH-u. Po mnenju tožilstva pa tega denarja ni mogel pridobiti na tak način, saj v omenjenih državah od leta 1996 do leta 1998 sploh ni bilo zakonodaje, ki bi urejala področje prodaje certifikatov.
Pridigar Rotniku očita tudi, da je v davčnem postopku poskušal zabrisati sledi za izvorom svojega premoženja, tako da je dokument o prejetju 3,1 milijona evrov odtujil iz davčnega spisa na finančni upravi (Furs).
Rotnik: Sam sem podal kazensko ovadbo
Rotnik je te očitke med preiskavo zanikal in vztrajal, da je listino predložil, ko pa je ugotovil, da je ni več v davčnem spisu, pa je sam podal kazensko ovadbo zoper neznano osebo. A po mnenju tožilstva je Rotnik pri tem podal krivo ovadbo.
V ločenem postopku je bil Rotnik decembra na celjskem okrožnem sodišču obsojen zaradi tatvine omenjenega dokumenta na 10 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let.
Finančna uprava je njegovo premoženje vzela pod drobnogled, ko so v javnost prišli očitki, da naj bi se Rotnik okoristil pri gradnji 1,41 milijarde evrov vrednega šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Pri pregledu njegovih uradnih prihodkov in premoženja so med letoma 2007 in 2011 ugotovili za 4,73 milijona evrov razlike.
Furs je zato Rotniku oktobra 2014 odmeril plačilo nekaj manj kot 1,6 milijona evrov dodatnega davka, dolg pa je Rotnik poplačal šele po neuspeli reviziji na vrhovnem sodišču. Rotnik trdi, da je denar dobil pri Hrkaču, ki je bil nato ključna priča njegove obrambe v postopku dokazovanja izvora premoženja pred Fursom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje