Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je na ponovljenem sojenju v zadevi odrezana roka za Julijo Adlešič in Sebastiena Abramova po njunem priznanju odločil, da sta kriva, in ju obsodil na zaporni kazni. Adlešičevi je prisodil na eno leto in sedem mesecev zapora, Abramovu pa dve leti in pet mesecev. Večino kazni sta sicer že prestala v priporu.

Sodišče je odločilo, da sta kriva tudi starša Abramova Tinka Huskić Colarič in Gorazd Colarič, ki sta danes prav tako priznala krivdo. Izreklo jima je pogojno obsodbo enega leta in šestih mesecev zapora oz. enega leta s preizkusno dobo treh let.

Tožilstvo jim je očitalo nadaljevanje kaznivega dejanja poskusa goljufije oziroma pomoči pri teh dejanjih na škodo petih zavarovalnic, ki bi morale Adlešič v primeru nezgode izplačati odškodnino v skupnem znesku okoli 1,17 milijona evrov, a izplačil ni bilo.

Obtožene je sodišče zaradi slabega socialnega položaja opravičilo tudi plačila vseh sodnih stroškov. Huskić Colarič bo sicer morala poravnati stroške, ki so nastali po njeni krivdi, v znesku okoli 60 evrov.

Tožilstvo je z obtoženimi sklenilo sporazum

Pri določitvi višine kazni je sodišče sledilo predlogu tožilstva, ki je z obtoženimi sklenilo sporazum o priznanju krivde. Vsi štirje so ob začetku ponovljenega sojenja oktobra vztrajali, da niso krivi, danes pa so priznali krivdo za očitana kazniva dejanja.

Po besedah sodnice Marjete Dvornik se je s priznanjem krivde obtoženih zgodil pomemben preobrat v postopku. Ob tem je poudarila, da je sodni senat priznanja krivde po preverjanju, ali so bila prostovoljna, in glede na dokazno gradivo brez razumnega dvoma tudi sprejel.

Po njenih besedah je to postopek pospešilo in tudi poenostavilo, čeprav je bilo priznanje krivdo podano ne v tako zgodnjih fazah postopka, kot je to sicer običajno. Je pa sodišče priznanja krivde, ki jih je mogoče podati kadar koli v postopku do zaključka sojenja, ovrednotilo kot konstruktivna. Ključno pri tem je, da v sojenju tako ne bo treba opraviti poskusa na človeškem truplu.

Ob izreku sodbe je Dvornik še dodala, da so očitana kazniva dejanja odraz vrednot v naši družbi, kjer se očitno vse bolj izpostavljata potreba in pohlep po materialnih dobrinah. "Želja imeti veliko denarja je očitno na prvem mestu. Za pridobitev tega pa se, kot kaže, ne izbira več sredstev, kar je nazorno pokazal ta postopek," je dejala.

Obtoženi ob izreku sodbe sicer niso bili navzoči, v izjavi za medije po koncu sojenja pa so o razlogih za priznanje krive spregovorili njihovi odvetniki.

Večji del zaporne kazni že prestan v priporu

"Ponudba tožilstva je bila taka, da bi jo vsak razumen človek sprejel. Sploh glede na to, da bo Abramov v zaporu v povezavi s to zadevo šest dni, nobenih stroškov ne bo plačal. Mislim, da je odločitev pametna," je dejal odvetnik Abramova Mitja Pavčič.

Adlešič pa si je po besedah njenega zagovornika Borisa Grobelnika predvsem želela mir v življenju in se izogniti dolgotrajnemu postopku, pa tudi medijskemu pritisku. "Želi naprej živeti anonimno, tako kot običajen državljan," je dodal. Na vprašanje, zakaj je torej krivdo priznala šele zdaj, je Grobelnik odvrnil, da je taka osebna odločitev, ki mora dozoreti v vsakem človeku. Kot je še pojasnil, je dosojeno zaporno kazen že skoraj v celoti prestala v priporu.

Mogoče so še pritožbe

Današnja sodba še ni pravnomočna, o morebitnih pritožbah bodo vpleteni še razmislili.

Za Adlešič in Abramova je ljubljansko okrožno sodišče že 11. septembra dosodilo, da sta kriva, in jima prisodilo dve oz. tri leta zaporne kazni. A višji sodniki so obsodbo razveljavili in zadevo vrnili v ponovno sojenje na prvostopenjsko sodišče, ker so presodili, da dejansko stanje glede mehanizma nastanka poškodbe roke Adlešičeve ni bilo dovolj razčiščeno.