V 168 gorskih nesrečah je umrlo 16 planincev, kar pomeni, da se je tura za dest od stotih ponesrečencev končala s smrtjo. Med smrtno ponesrečenimi je bilo devet tujcev, to pomeni, da je vsak tretji ponesrečenec tujec. V istem obdobju lani je v 223 gorskih nesrečah umrlo 18 gornikov.

Najpogostejši vzrok nesreč v gorah je zdrs (skoraj polovica nesreč), sledi nepoznavanje terena ter telesna in psihična izčrpanost. Zaradi prevelike količine popitega alkohola so reševali tri gornike. Najpogosteje si planinci v nesreči poškodujejo roke, noge in glavo. Največ nesreč se je zgodilo poleti (nekaj več kot polovica).

Na današnji novinarski konferenci je Gorska reševalna služba predstavila tudi nekaj navodil za tiste, ki se kljub slabim razmeram v prihodnjih dneh odpravljajo v planine na vzpone ali turno smuko.