Tako naročnik varovanja kot varnostna služba morata za uspešno varovanje upoštevati vrsto meril, pravi Tomaž Čas. Foto: EPA
Tako naročnik varovanja kot varnostna služba morata za uspešno varovanje upoštevati vrsto meril, pravi Tomaž Čas. Foto: EPA

Status varnostnikov ni dober, pri tem pa ne mislim le na njihovo plačo, ki je glede na delo, ki ga opravljajo, skromna.

Tomaž Čas, docent na Fakulteti za policijsko-varnostne vede
Družbe se na različne načine lotevajo varovanja.
Strokovnjaki opozarjajo, da je marsikdaj cena edini element pri izbiri varovanja. Foto: RTV SLO
Zapečaten vhod na Bavarskem dvoru, ki vodi do sefov v SKB-ju.
Družba, ki je varovala sefe, je imela dežurni center kar v prostorih banke. Foto: RTV SLO

Čas pravi, da se pri ropu sefov banke SKB kot ključno zastavlja vprašanje, kakšna je organizacija varovanja s strani zasebnovarnostne službe PCA, ki je bila zadolžena za varovanje.

Združenje bank Slovenije in Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje sta leta 2001 sprejela minimalne zahteve in priporočila za varovanje bank in bančnega poslovanja, pojasnjuje Čas.

Navedena priporočila so primerljiva z evropskimi priporočili, med minimalne zahteve pa sodi zlasti način varovanja zgradb, posameznih delovnih prostorov in delovnih postopkov, analiza tveganja v bankah in analize možnih škodnih pojavov ter vrsta varovanja (fizično, tehnično ...).

Docent opozarja na pravilo, ki določa, da mora naročnik skrbeti za svojo varnost, ob tem pa mora upoštevati omenjene pravilnike in minimalne zahteve. Koliko varnostnikov in koliko tehnične opreme je potrebno za varovanje, je vsebina projekta varovanja in odločitev naročnika.

"Storilci imeli množico podatkov"
Po njegovem do zdaj znani podatki kažejo, da so roparji v SKB-banki vstopili v prostore kot običajni komitenti in so imeli pri sebi vse tisto, kar imajo vsi, ki uporabljajo bančne sefe. Vsekakor so imeli storilci množico podatkov, ki so jim omogočili navedeno dejanje. Od kod vsi ti podatki, pa bo pokazala preiskava, ki jo vodi policija, je za MMC dejal Čas.

Glede vprašanja o organizaciji varovanja družbe PCA, ki je varovala navedeno banko, Čas opozarja na pravilo zasebnovarnostnih služb in tudi pričakovanje naročnikov, da mora biti intervencija izvedena v krajšem času, kot ga imajo na razpolago storilci, da pridejo do svojega plena.

"Položaj varnostnika je slab"
Na splošno so razlike med posameznimi zasebnovarnostnimi službami zelo velike, saj so varnostniki različno opremljeni, nekatere družbe imajo svoje lastne varnostno-nadzorne centre, ki so celo bolje opremljeni kot marsikateri operativno-komunikacijski center policijske uprave.

Razlike so vidne tudi v voznem parku, delovnih pogojih in še čem. "Vsem nam pa je znano, da status varnostnikov ni dober, pri tem pa ne mislim le na njihovo plačo, ki je glede na delo, ki ga opravljajo, skromna," končuje Čas.

Vabimo vas, da rop banke SKB v Ljubljani komentirate na forumu.
Milan Večovnik, pomočnik direktorja družbe Varnost Maribor d. d., je povedal, da je v Sloveniji v panogi zasebnega varovanja zaposlenih okoli 4.500 varnostnikov, varnostnih tehnikov in odgovornih oseb. Po njegovem je je zasebno varovanje nepogrešljiv element sistema nacionalne varnosti, vendar pa je bila panoga kljub temu doslej odrinjena na rob pozornosti državnega interesa.

Posebno negativen učinek na panogo ima po njegovem sistem izbire izvajalca varovanja, saj je najnižja cena praktično edini kriterij, medtem ko so drugi kriteriji, kot so reference, tehnološka opremljenost, izpolnjevanje standardov in podobne zahteve, ki so bistvene za kvaliteto varovanja, le postranskega pomena. Temu primeren je tudi položaj varnostnikov v Sloveniji, dodaja Večovnik.

Po novem letu zaostrena pravila
Čas pojasnjuje, da do 1. 1. 2006 še vedno velja enotna licenca za vse oblike zasebnega varovanja. Po tem datumu bodo morale zasebnovarnostne službe pridobiti ustrezno licenco po novem zakonu, ki določa različne licence za varovanje oseb, varovanje premoženja, prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk, varovanje javnih zbiranj, upravljanje z varnostno-nadzornim centrom ter načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov.

Pogoji so zaostreni predvsem v tem, da je določeno število varnostnikov za posamezno obliko varovanja, da ima zasebnovarnostna služba lasten ali s pogodbo zagotovljen varnostno-nadzorni center, varnostniki pa morajo biti tudi ustrezno usposobljeni in opremljeni, pojasnjuje Čas.

V SKB-ju zagotavljajo, da bodo povrnili vso dokazano škodo.
Varnostniki bodo morali z novo zakonodajo zadostiti precej strožjim pogojem, zato bodo morali iti skozi posebne oblike usposabljanja za izvajanje posameznih oblik varovanja.

Status varnostnikov ni dober, pri tem pa ne mislim le na njihovo plačo, ki je glede na delo, ki ga opravljajo, skromna.

Tomaž Čas, docent na Fakulteti za policijsko-varnostne vede