Ljudje neznancem na spletu in na telefonu zaupajo bolj kot neznancu, ki ga srečajo v živo, je pojasnil kriminalist David Gracer. Foto: AP
Ljudje neznancem na spletu in na telefonu zaupajo bolj kot neznancu, ki ga srečajo v živo, je pojasnil kriminalist David Gracer. Foto: AP

Ljudje so na spletu precej neprevidni in zaupljivi do tistih, ki jih sploh ne poznajo, pravi višji kriminalistični inšpektor na upravi kriminalistične policije David Gracer. "Dosti manj zaupajo nekomu, ki ga vidijo, kot pa nekomu, ki jim piše po spletu, ali jih kliče po telefonu, pa ga niso še nikoli srečali v živo," je povedal.

Spletni goljufi delajo na množici, na stotisočih poslanih elektronskih poštah, med katerimi se vedno znajde kakšen odstotek prejemnikov, ki se odzovejo na lažna sporočila. "Skozi določen proces jih spletni goljufi privedejo do tega, da sami izvršijo bančna nakazila, uporabijo plačilne kartice," je pojasnil.

Ali pa to storijo kar goljufi sami. Največkrat ljudje nasedejo lažnim sporočilom, ki so videti tako, kot da bi jih poslale njihove banke. "Če bodo ljudje pozorni in ne bodo klikali na povezave znotraj elektronske pošte, SMS-sporočil, se bo veliko poskusov tovrstnih goljufij onemogočilo," je opozoril.

Kako ravnati ob poskusu spletne goljufije, ko smo že poslali svoje podatke? "Takoj je treba poklicati svojo banko in zahtevati preklic nakazil ter zadeve prijaviti na policijo," je svetoval.

V približno desetih odstotkih primerov policiji uspe vrniti ukradena sredstva. A veliko je odvisno od tega, koliko časa je preteklo od zlorabe do prijave. "Če je to še isti dan ali pa do treh dni od same zlorabe, smo lahko precej uspešni. Tam do 50 odstotkov uspešnosti," je navedel, da pri hitrih prijavah zlorab denar uspejo vrniti oškodovancu v približno polovici primerov.

Če pa je minilo dalj časa, je možnost ugodne razrešitve dosti manjša.