Prisodilo jim je pol leta pogojne zaporne kazni. Podrobnosti na tožilstvu, ki je obtožene preganjalo z očitkom, da so zlorabili svoj položaj z odobritvijo ugodnejšega posojila, v sporočilu za javnost niso pojasnili.

Tožilec Luka Moljk je v ponovljenem sojenju vztrajal, da so obtoženi v imenu NLB-ja sprejeli preveliko tveganje, za katerega banki niso zagotovili dovolj visokih donosov, Dimičevi in njenemu očetu pa s tem pridobili premoženjsko korist v obliki ugodnejšega posojila. Kreditojemalca sta bila po njegovem mnenju kreditno nesposobna, česar so se obtoženi zavedali.

Nasprotno je menil odvetnik Mitja Jelenič, ki je ob začetku ponovljenega sojenja dejal, da je tveganje relativna stvar. "Obravnavana kredita se že osem let redno odplačujeta. Ali obstaja boljši dokaz, da tveganje ni bilo preveliko," se je vprašal odvetnik. Bistven interes banke je, kot je poudaril, da podeli čim več stanovanjskih kreditov.

Pri argumentih iz prvega sojenja je vztrajal tudi nekdanji predsednik uprave NLB-ja Veselinovič. "Obtožba je kontradiktorna, saj tudi banka pri omenjenem poslu ni ugotovila oškodovanja," je dejal. Dodal je, da je nemogoče, da bi se uprava podrobno ukvarjala s posameznimi posli, nekdanji član uprave Vičič pa je ob tem dodal, da so druge banke na trgu svojo politiko prilagajale na NLB, saj so imele uspešno strategijo ohranjanja strank.

Višje sodišče je sicer ob obravnavi pritožbe presodilo, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku opustilo natančno primerjavo tako vsebinskih parametrov dveh kreditov Dimičevim kot postopkovnih vidikov odobravanja kreditov z reprezentativno primerljivimi kreditnimi posli, ki so jih prav tako v tistem času odobrili obdolženi kot člani uprave.