Tudi tokrat je delo zanj opravil odvetnik Milan Vajda, ki trdi, da je imel veljavna pooblastila za letošnje zadeve podpisana iz leta 2008. Tudi zato policija Vajdo preiskuje zaradi suma kaznivega dejanja pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja, odvetniški zbornici pa se ravnanje člana ne zdi sporno.

"Prijavo terjatve je na okrožno sodišče v Ljubljani za gospoda Roberta Zavašnika in gospo Mileno Zavašnik poslal njun pooblaščenec odvetnik Milan Vajda,” pojasnjuje stečajna upraviteljica Tanja Praprotnik. Ker je stečaj potekal, ko je bil Zavašnik že štiri leta na begu, smo njegovega odvetnika Milana Vajdo vprašali, ali je načrtno lagal, ko je vztrajal, da z Zavašnikom ves ta čas ni komuniciral.

Odvetnik ima za letošnje ukrepe pooblastila iz leta 2008
"Mi smo v vseh zadevah in ves čas zastopali Zavašnika na podlagi podpisanih pooblastil, ki nam jih je dal v letu 2008. Prav tako smo v konkretnem primeru ravnali - kot poslovodje brez naročila,” zatrjuje odvetnik Milan Vajda.

Na izrecno vprašanje, kako je torej mogoče, da ga je begunec, s katerim ni imel stika, pooblastil za zastopanje na daljavo, pa Vajda zatrjuje, da se je to zgodilo že šest let pred samim stečajem. "Omenjeno pooblastilo ni bilo podpisano s strani Zavašnika dne 1. aprila 2014 (ko so bile vložene terjatve, op. p.), pač pa že v letu 2008, ko nam je podpisal veliko število pooblastil,” trdi in poudarja, da Zavašniku ni nikoli svetoval bega.

Pravosodno ministrstvo žuga s kaznijo
Stečajna upraviteljica Tanja Praprotnik pojasnjuje, da je prvi pogovor o stečaju podjetja opravila v januarju 2014 z gospo Mileno Zavašnik kot prokuristko podjetja Roto. "Marca 2014 mi je gospa Zavašnik nato poslala pisno izjavo, da je bila v podjetju prokuristka in da ni bila seznanjena s poslovanjem družbe, razen da je družba prenehala poslovati januarja 2006,” pravi upraviteljica.

Ker od podjetja v stečaju ni prejela dokumentacije, je pravosodnemu ministrstvu predlagala začetek postopka proti Zavašniku. "Glede na upraviteljičine pisne navedbe, da kljub prizadevanju od Roberta Tomasa Zavašnika ni prejela zahtevane računovodske dokumentacije, je prekrškovni organ na podlagi dodatno pridobljenih podatkov in dokazov začel postopek o prekršku. Na podlagi 55. člena veljavnega Zakona o prekrških je prekrškovni organ Robertu Tomasu Zavašniku posredoval obvestilo in pouk kršitelju, da se izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. Prekrškovni organ je dne 21. 8. 2014 od njegovega pooblaščenca odvetnika Milana Vajde prejel izjavo o dejstvih in okoliščinah zgoraj opisanega prekrška,” pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu, kjer lahko Zavašniku izdajo globo med 800 in 4.100 evri.

Policija: Preverjamo, ali je odvetnikova pomoč zakonita
Tokratni primer, podobno kot dejanja Roberta Časarja, ki z bega preganja novinarko TV Slovenija Eugenijo Carl, opozarjajo na nemoč države pri iskanju in pregonu obsojencev, ki ne želijo na prestajanje zaporne kazni.

Policija, kot je uradno potrdila, v primeru naveze Vajda-Zavašnik še vedno zbira obvestila v povezavi s sumom kaznivega dejanja pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja. Vendar dodajajo, da mora biti po veljavni zakonodaji "pomoč pri skrivanju aktivna, kajti samo vedenje o tem, kje se obsojenec nahaja, še ne pomeni izpolnitve znakov tega kaznivega dejanja. Lahko pa bi se presojala skladnost takega ravnanja s kodeksom odvetniške etike”, so sporočili s policije.

Odvetniška zbornica podpira pomoč beguncu pred zakonom
Odvetniška zbornica pa takšno vedenje svojih članov podpira, saj so prepričani, da odvetnik s stranko - tudi če je pravnomočno obsojena na begu pred zakonom - ne sme nehati sodelovati.
"Odvetnik bi eventualno lahko odpovedal pooblastilo, vendar se pri tem zastavlja vprašanje etičnosti ravnanja odvetnika, ki bi stranki odpovedal pooblastilo izključno iz razloga bega. Kodeks odvetniške poklicne etike določa, da naj odvetnik stranki, ki jo zastopa, ne odpove nadaljnjega zastopanja v neprimernem času ali v okoliščinah, ko bi bilo to za stranko škodljivo,” pojasnjuje predsednik odvetniške zbornice Roman Završek. Kot pravi, kodeks določa, da celo ne sme odpovedati zagovora, če bi se položaj stranke kot obdolženca lahko poslabšal.

Vse več strokovnjakov medtem opozarja, da zadnji odmevni primeri vse bolj kažejo na nujne spremembe zakonodaje pri iskanju beguncev pred zaporom. Kljub temu je večina zakonskih sprememb, ki so jih predlagali tako na policiji kot na tožilstvu in sodiščih, za zdaj obtičala v predalih pravosodnega ministrstva.