Kot je znano, je Popovičev zagovornik Franci Matoz vrhovnemu sodišču predlagal, naj za postopek v zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče zunaj območja višjega sodišča v Kopru, ker naj bi odziv medijev in javnosti oteževala delo sodnikov.

Vrhovno sodišče v obrazložitvi svojega sklepa pojasnjuje, da lahko na podlagi 35. člena zakona o kazenskem postopku skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V Popovičevem primeru pa je senat vrhovnih sodnikov menil, da pogoji za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče niso podani, zato Matozovi zahtevi ni ugodil.

Predlog Popovičevega zagovornika
Osumljenčev zagovornik je na podlagi 35. člena zakona o kazenskem postopku predlagal, da vrhovno sodišče za postopek v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, zunaj območja Višjega sodišča v Kopru. Pri tem se je Matoz skliceval na sklep Vrhovnega sodišča, s
katerim je koprskemu županu odpravilo pripor in sklepa preiskovalnega sodnika in senata Okrožnega sodišča v Kopru o odreditvi pripora označil kot pravno zmotna. Ob tem pa dodal, da obravnavano zadevo ves čas spremlja javnost, tako prek medijev kot tudi z zbiranjem in
protesti občanov. Meni, da je s tem oteženo delo sodnikov Okrožnega in Višjega sodišča v Kopru in bi bilo postopek lažje izvesti pri drugem stvarno pristojnem sodišču. Poleg tega naj ne bi bilo zanemarljivo niti to, da je osumljenec župan Mestne občine Koper in da je vsaka odločitev sodišča pdovržena temu, da se lahko v javnosti izraža dvom o političnem ozadju obravnavane zadeve.

Pojasnilo Vrhovnega sodišča
Vrhovno sodišče v svoji obrazložitvi pojasnjuje, da Popovičev zagovornik v svoji zahtevi ni pojasnil, kako naj bi bil prenos krajevne pristojnosti utemeljen v zvezi z njihovim sklepom o odpravi pripora.

V zvezi z Matozovim mnenjem, da odziv medijev in javnosti otežujeta delo krajevno pristojnega sodišča, pa sodišče meni, da stanje v obravnavani zadevi ni takšno. V kazenskih zadevah, še posebej če je ali naj bi bil kazenski postopek uveden zoper osebe, ki imajo javne funkcije, praviloma pride do zanimanja medijev in različnih odzivov javnosti. Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani zgolj na ustavo in zakon, zato tovrstni odzivi nanje ne morejo in ne smejo imeti vpliva, je še zapisano v obrazložitvi omenjenega sklepa.