Državno tožilstvo in kriminalisti preiskujejo sume obsežnih gospodarskih kaznivih dejanj, ki naj bi jih Petrič, slovenski menedžer leta 2013, zagrešil pri svojih poslih, predvsem pri privatizaciji Kolektorja ter nakupu delnic družbe Etra 33, poroča Večer. Predkazenski postopek naj bi bil končan letos, kako hitro, pa je odvisno zlasti od uspešnosti pridobivanja podatkov iz tujine.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) naj bi prijavo zoper Petriča prejel že sredi leta 2011. Lani naj bi naleteli še na znake kopice novih kaznivih dejanj, zato so se po Večerovih podatkih odločili, da preiskavo razširijo tudi na več deset drugih povezanih oseb in podjetij v Sloveniji in tujini.

"Dobra stara" delniška parkirišča
Po informacijah časnika je prvotna prijava na NPU-ju izpostavila zlasti transakcije z delnicami skupine Kolektor, ki so se začele v letu 2008. Takrat je FMR (delno je v lasti Petriča, obvladuje pa okoli tretjino Kolektorja) podjetju Fond posodil 9,1 milijona evrov, da je z njimi od Abanke in Vipa Holdinga odkupil 6,67 odstotka Kolektorjevih delnic - čez dva meseca jih je Fond prodal družbi Salonit Anhovo.

Salonit Anhovo je po navedbah časnika denar za nakup na koncu dobil od FMR-ja, ki je leta 2009 Salonitu v obliki posojila povrnil stroške nakupa Kolektorjevih delnic. Vse kaže tudi, da je Salonit za uslugo dobil še svojevrstni bonus. V 2010 je delež odprodal prav "Petričevima" Fondu in FMR-ju; skupni znesek kupnine je dosegel 10,7 milijona evrov, kar pomeni, da je Salonit s prodajo zaslužil dober milijon.

Nepravilnosti tudi pri nakupu Etre 33
Drugi posel, ki ga preiskuje specializirana skupina, je nakup družbe Etra 33. Leta 2010 je njene delnice kupila vrsta podjetij - poleg Kolektorja in FMR-ja še Energotrans, Torion in Transing. Transingu je denar za posel posodil Kolektor, Transing pa je nato z delom posojila nakupil nekaj delnic Etre, preostanek denarja pa je posodil Torionu in Energotransu, ki sta pokupila še preostanek deleža. A tudi te družbe so služile zgolj kot "parkirišča" za Petriča oz. Kolektor.

Tretji sklop, ki ga preiskujejo kriminalisti, se nanaša na posle Kolektorjevih menedžerjev v tujini. Petričev krog z nekdanjim vrhom novogoriškega Hita je prek družb na Antilih in v ZDA od leta 2005 obvladoval več igralnic v Peruju.

Pri tem naj bi obstajali sumi, da je denar zanje odtekal prav iz Kolektorja, zaradi česar je eden izmed njegovih manjšinskih delničarjev, skupina Hidria, vse skupaj prijavil policiji, obvestili pa so tudi Durs. Sporno naj bi bilo tudi financiranje brazilskega in luksemburškega podjetja, v kateri je FMR vložil več 100.000 evrov, še navaja časnik.

Medijski napadi in uspešno poslovanje
Iz Kolektorja so v odzivu na poročanje Večera zapisali, da sta koncern in Petrič znova izpostavljena medijskim napadom. "Ne vemo, čemu so ti ponavljajoči se medijski napadi namenjeni, saj smo z dokazi navedbe medijev že večkrat zanikali in tudi povedali, kdo je pobudnik teh aktivnosti za diskreditacijo koncerna Kolektor in njenega predsednika," so zapisali.

Po podatkih Kolektorja Hidria uporablja medijske diskreditacije, da bi tako izvajala pritisk na prodajo deleža v FMR-ju in tako posredno reševala svoje finančne težave. Kolektor in Petrič sta tudi to zanikala, "da bi kadar koli delovala v škodo družb iz skupine Kolektor kot tudi družbe FMR". Da je tako, po njihovem mnenju kažejo dobri poslovni rezultati zadnjih petih let.