Zagovornik Janeza Janše je dopolnitev zahteve s presojo domnevne kršitve človekovih pravic pojasnil z odločbo ustavnega sodišča, ki je v obravnavi primera zapisalo, da je treba vse morebitne kršitve človekovih pravic utemeljevati pred vrhovnim sodiščem.

Kršitev ustavne pravice do nepristranskega sojenja Matoz očita sodiščem na vseh treh stopnjah: okrajnemu, višjemu in vrhovnemu, je pojasnil na tiskovni konferenci Odbora 2014.

Sporni govor Masleše
Matoz je tudi spomnil na govor predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše na dneh slovenskega sodstva, v katerem je po Matozovem mnenju izrazil negativen odnos do Janše. Omenjeni govor je Matoz navajal tudi v zahtevi za izločitev Masleše iz postopka v zadevi Patria. Občna seja, na kateri bi morali vrhovni sodniki odločati o morebitni izločitvi Masleše, je bila 18. julija, a so bili zaradi vnaprej napovedanih odsotnosti nesklepčni. Nova občna seja še ni bila sklicana, so potrdili na vrhovnem sodišču.

Matoz pravi, da dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti ne bo povzročila nobenega zastoja v postopku, saj da se lahko prebere v eni uri. Tako pričakuje, da bo vrhovno sodišče končno odločilo o prekinitvi prestajanja zaporne kazni Janši.

Primc zahteva imena sodnikov
Član kolegija Odbora 2014 Aleš Primc pa je pojasnil, da so na vrhovno sodišče podali prvi sveženj zahtev za pridobitev informacij javnega značaja. Zahtevajo namreč imena in priimke sodnikov in sodnic, ki so po raziskavi pravnika Lovra Šturma v svojem delovanju kršili ustavo. Primc upa, da bodo imena dobili v najkrajšem mogočem času.

Odbor bo nadaljeval prižiganje sveč pred sodno palačo, v petek, ko bo ustanovna seja DZ-ja, pa bodo imeli shod pred DZ-jem. Primc od DZ-ja pričakuje, da Janši ne bo odvzel mandata glede na to, da mu je mandat podelilo ljudstvo. To bi bilo po Primčevih besedah "izjemno slabo za slovensko pravno državo in bi še poslabšalo razmere z demokracijo". Matoz danes ni želel komentirati, ali je Janša zaprosil za izhod iz zapora za petek, da bi se lahko udeležil ustanovne seje DZ-ja, poroča STA.

Janša plačal kazen
Po podatkih finančno-računovodske službe Okrajnega sodišča v Ljubljani je odvetniška družba Matoz v imenu Janeza Janše sodišču nakazala 37.000 evrov. Za brigadirja Toneta Krkoviča na sodišču še preverjajo, ali je bil denar nakazan, je poročal Radio Slovenija.

Prokurist Rotisa Ivan Črnkovič, ki je edini sodišče zaprosil za obročno odplačevanje, pa je nakazal 5.268,96 evra, kolikor sicer znašajo njegovi stroški kazenskega postopka.

Sodni stroški ...
Poleg denarne kazni morajo obsojenci plačati tudi stroške kazenskega postopka. Skupni stroški kazenskega postopka, ki predstavljajo stroške za tolmače in priče, znašajo več kot 25.700 evrov, ta strošek pa se, glede na to, da sta bila na zatožni klopi tudi zdaj že pokojni Jože Zagožen in Walter Wolf deli na petine.

... in stroški vročanja spisov
Tem stroškom pa je treba prišteti še stroške za vročanje sodnih spisov, ki pa so za vsakega izmed obsojencev različni. Za Janšo naj bi tako znašali 583 evrov, za Krkoviča 455 evrov in za Črnkoviča 121 evrov. Ob tem na sodišču dodajajo, da so v postopku nastali tudi stroški za delo sodišča, ki so vsakemu izmed obsojenih odmerjeni kot sodna taksa. Za prvo stopnjo ti stroški skupaj znašajo 595 evrov, za postopek na drugi stopnji pa 892 evrov.

Stroški kazenskega postopka pa so, kot še poudarjajo na sodišču, pravnomočno odmerjeni le pri Črnkoviču in znašajo dobrih 5.200 evrov, rok za njihovo plačilo pa še ni potekel. Janša in Krkovič sta se namreč zoper svoji odmeri stroškov pritožila.