Sodba sicer še ni pravnomočna, če pa bo obveljala, bo morala država peterici izplačati skupno 39.500 evrov. Tožbo so na sodišče v Strasbourg decembra 2009 vložili Petar Mandić in Vladan Jović, ki sta bila na Povšetovi priprta sedem mesecev, ter Jakob Štrucl, Henrik Klanšek in Anes Dukić, ki so v istem zaporu prestajali zaporne kazni.

Ugotovljena je bila kršitev človekovih pravic
Primer je obravnavalo sedem sodnikov, med njimi Boštjan M. Zupančič iz Slovenije. V sodbi so ugotovili, da se je v njihovem primeru kršilo 3. in 13. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje ter določa pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi oblastmi.

Kot piše v obrazložitvi sodbe, je bila peterica priprta oz. zaprta v celici, veliki 16,3 kvadratnega metra, v njej pa je bilo pet ali šest postelj. Mandić in Jović sta zunaj celice lahko preživela povprečno dve uri in pol na dan. Štrucl, Klanšek in Dukić, ki so v takih razmerah preživeli od pet do enajst mesecev, pa so bili lahko zunaj celic več kot devet ur na dan. A večino tega časa so prebili v 50 kvadratnih metrov velikem prostoru za rekreacijo, kjer pa je istočasno lahko največ deset zapornikov.

Neprimeren sistem prezračevanja in prostorska stiska
Preobremenjenost ljubljanskega zapora je sicer že dolgo znana težava. Kot pojasnjujejo na sodišču, znaša zmogljivost zapora 128 zapornikov, medtem ko jih je bilo leta 2009 zaprtih 261.

Na sodišču še ugotavljajo, da celice niso imele primernega sistema prezračevanja, zaradi česar so se poleti povprečne temperature gibale okoli 28 stopinj, presegale pa so tudi 30 stopinj.

Sodišče peterici glede prostorskih težav pritrjuje in ugotavlja, da so s približno 2,7 kvadratnega metra prostora na zapornika, res bili utesnjeni. Prav tako jim pritrjujejo glede slabega prezračevanja oz. visokih temperatur, niso pa ugotovili, neprimernost sanitarnih razmer. Prav tako na sodišču ugotavljajo, da bi bila mogoča premestitev.

Nad sodbo na ministrstvu za pravosodje niso presenečeni
Z ministrstva za pravosodje pa so sporočili, da jih sodba ni presenetila, saj se zavedajo stanja na tem področju. So pa poudarili, da so se razmere v ljubljanskih zaporih od leta 2009 bistveno izboljšale. "Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij namreč ves čas aktivno dela na spremembi režima oz. organizacije prestajanja zaporne kazni. Od leta 2009 do danes je UIKS izvedel vrsto začasnih rešitev, kar bistveno izboljšuje pogoje," so zapisali.

Ker sodba še ni pravnomočna, pa bosta UIKS in državno pravobranilstvo sodbo podrobno proučila, pravobranilstvo pa bo tudi temeljito analiziralo izglede za uspeh morebitne pritožbe, za katero se rok izteče po treh mesecih.