Kljub še ne popolnim podatkom za letošnje leto, so imeli na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) do konca novembra 338 akcij (lani 391), ponesrečencev je bilo 357 (lani 456), od tega 27 mrtvih gornikov (lani 24). Več mrtvih pripisujejo katastrofalni zimi, saj je v prvih treh mesecih letos pod plazovi umrlo sedem ljudi.
V dveh primerih (na Voglu in Krvavcu) sta pod plazom umrla smučarja, ki sta zapustila urejene proge, na Zelenici pa smučar, ki je pešačil po dostavni poti do postaje. Po zimski sezoni so med razlogi za smrtne žrtve v slovenskih gorah prevladovali bolezenska stanja (predvsem kap), slaba fizična pripravljenost planincev in vremenske razmere, med vzroki za nesreče pa padci in zdrsi, je pojasnil predsednik komisije za informiranje in analize GRZS Jani Bele.
Smrtonosni Prisojnik
Med gorami je bil po številu smrtnih žrtev letos najbolj usoden Prisojnik, kjer so umrli štirje ljudje, manj akcij in ponesrečencev v letu 2010 pa na GRZS pripisujejo slabšemu vremenu in posledično manjšemu obisku gora.

Največ reševalnih akcij, kar 73, so imeli na Tolminskem (petina reševalnega dela v državi). V večini primerov je šlo za negorniške nesreče, saj gre za tako imenovano dolino adrenalina, kjer po številu ponesrečencev prednjačijo padalci. Posamezne dni se pod tamkajšnjim nebom s padali spušča več kot 200 ljudi, reševalci pa v Sloveniji opažajo rast nesreč pri dejavnostih v zraku in drugih adrenalinskih športih.
Poletni meseci najnevarnejši
Analiza je še pokazala, da sta najbolj usodna meseca julij in avgust, ko je obisk gora največji, med dnevi v tednu pa ponedeljek. Med največjo sezono se zgodita dve tretjini nesreč, zato po postajah, društvih in na brniškem letališču organizirajo dežurstvo, ki bi ga radi podaljšali na celo leto. Na Brniku bi tudi radi uredili profesionalnost dežurnih helikopterskih ekip, je še dodal podpredsednik GRZS Franc Miš.